Ščitnica in stres sodobnega življenja
Vila Zdravja
Zdrav življenjski slog

Ponedeljek, 4. junij 2018 ob 11:54

Odpri galerijo

Ščitnica in stres sodobnega življenja

Stres je v naših življenjih naravno prisoten in je v veliko primerih koristen za naše delovanje. Aktivira se vsako jutri še preden se zbudimo in nam pomaga zagnati telo, s tem ko vpliva na nadledvično žlezo in spodbudi izločanje stresnega hormona kortizola. Kortizol s povečanjem krvnega tlaka oskrbuje celice telesa s kisikom in glukozo. V tem procesu se zviša tudi koncentracija ščitničnega hormona v krvi. Posledica je pospešena presnova in izgorevanje glukoze s pomočjo kisika, ki ustvarja potrebno energijo za vsakodnevne dejavnosti. Vse to je naraven fiziološki odgovor organizma na stres. Vendar pa, kot vemo, vsak nivo stresa na naš organizem ne deluje enako pozitivno. Sodoben ritem življenja, s katerim marsikatero fiziološko potrebo zanemarjamo, obremenjuje ščitnico in nadledvično žlezo ter ju potiska v ustvarjane dodatne količine energije. Dolgotrajna izpostavljenost takšnemu tempu vsakdana lahko pripelje do izgorelosti. Dolgotrajen stres prav tako izloča občutno povečano količino kortizola, ki sproži mnoge obremenjujoče funkcije v telesu. Pojavijo se lahko depresija, tesnobnost, osteoporoza in metabolični sindrom – visceralne debelosti, inzulinska rezistenca, dislipidemije, motnje koagulacije. Poleg vplivov na ščitnico deluje tudi na druge sisteme v telesu, predvsem na tiste, ki so šibka točka zaradi predhodne bolezni ali genetske predispozicije.

 

Hipotiroidizem in hipertiroidizem

 

Če trpite zaradi teh motenj, ste verjetno že izkusili, da vam je telo sporočilo, da je utrjeno, izčrpano, da potrebuje počitek in energijo. Telo nam daje signale, ki jih ne smemo prezreti. Nekaj časa jih seveda lahko ignoriramo, dandanes je večina ljudi mojstrov v ne-poslušanju svojega telesa, vendar bo naš organizem na neki točki v prihodnosti tako ali drugače omagal. Skoraj si ne dovolimo, da bi bili utrujeni. Obveznosti, razne aktivnosti in skrbi nam onemogočajo počitek in tako počasi utrujajo in dušijo naše telo. Ščitnica, ki jo takšno ravnanje zelo prizadene, na koncu več ne zmore pritiska. Ščitnico si lahko predstavljamo kot nekakšno hormonsko tovarno, ki leži tik za sapnikom ter tik pod grlom, njeno delovanje pa je pogosto odgovorno za marsikatero zdravstveno težavo. Motnje v ravnovesju ščitničnih hormonov tako pripeljejo do številnih simptomov bolezni. Te motnje pa imajo tudi globoko psihološko ozadje, o katerem se danes še zmeraj ne govori dovolj.

Hipotiroidizem spremlja kronična utrujenost, izčrpanost in zaspanost, z motnjami živčnega sistema, motnjami spomina in razpoloženja ter depresijo. Prihaja do upočasnitve vseh miselnih procesov, napreduje izguba motivacije in zanimanja za vsakodnevne dejavnosti, posledice so prekomerno negativno mišljenje, intelektualna odpoved in tesnoba. Napetost, razdražljivost, nenadne spremembe razpoloženja, brezvoljnost, pretirana skrb, ki prerašča v preganjavico, in težave s koncentracijo in spominom imajo negativen vpliv na posameznikovo družabno življenje. Pogosto so to tudi razlogi za spore in razhajanja z bližnjimi. Če se ne ukrepa se lahko motnje stopnjujejo do sindroma demence z zmedenostjo, neorganiziranim in nekontroliranim vedenjem, pozabljivostjo. V primeru, da simptomov dolgo ne zdravimo, lahko pride do resnih in trajnih poškodb možganov.

Če ščitnica deluje premočno, je to hipertiroidizem. Znaki so hitro utripanje srca, prekipevanje (lažne) energije, izguba telesne teže, slabo spanje, nervoza in razdražljivost, slabo prenašanje vročine, nespečnost, spremembe v kakovosti las, spremembe v prebavi in občasna driska, šibkejše menstruacije, mišična oslabelost in zmanjšana sposobnost koncentracije. Izražena je čustvena labilnost, nihajoča depresija, impulzivnost, psihomotorična vznemirjenost, verbalna in fizična agresija, pretirana občutljivost na hrup, zmedenost in motnje pozornosti ter spominske težave. V drugih primerih, stalna telesna hiperaktivnost in duševna napetost vodi do popolne izčrpanosti telesa, utrujenosti, pomanjkanja energije in neorganiziranega obnašanja. V skrajnih primerih so te motnje lahko izražene tudi z izgubo realnega pogleda, prividi, idejami o veličini ali krivdi.

 

Metode zdravljenja

 

Odgovornost posameznika je, da skrbi za svojo dobrobit in zdravje, saj lahko le tako deluje optimalno tudi v odnosih z drugimi ljudmi. Lahko prejema in daje ter do sebe in drugih deluje bolj rodovitno in manj destruktivno kot nezdrav posameznik. Zato je pomembno, da se preventivno zavedamo nevarnost našega početja in ga temu primerno uravnamo, prilagodimo in spremenimo. Preventivno pomeni preden se razvije bolezen. Bolezen je namreč bistveno težje odpraviti kot pa ustaviti proces v začetnih fazah razvijanja nepravilnosti.

Psihiatrično zdravljenje hipotiroidizma se v glavnem izvaja v ambulantah, z antidepresivi in anksiolitiki, po potrebi tudi antipsihotiki. Bolniki se postopoma vključijo v psihoterapije, učijo se tehnik sproščanja. Zelo pomembno je izobraževanje bolnikov in njihovih družin o bolezni in prepoznavanju zgodnjih znakov poslabšanja. Obolelim in bližnjim je treba pomagati pri sprejemanju in razumevanju motnje kot tudi razumevanju redne dosmrtne terapije z zdravili in rednimi  pregledi.

 

Kako si pomagati?

Pod vplivom stresa v našem telesu nastajajo kemične reakcije, ki lahko poslabšajo vse te psihološke simptome. To vodi tudi do poškodb zdrave bakterijske mikrobiote in črevesne prepustnosti, motenj iztrebljanja, do težav s kožo, z lasmi in številnih drugih simptomov. Kemične reakcije in spremembe v ščitnici in nadledvični žlezi še pred simptomi zelo dobro zazna tudi medicinska termokamera. Zato so takšni diagnostični pregledi ter napoteni pregledi pri specialistu zelo koristni, saj nam pokažejo, da je v naš vsakdan nujno potrebno vpeljati spremembe. V primeru, da se je že razvil tumor na ščitnici, pa ga lahko potem čim prej odstranimo ali drugače primerno ukrepamo.

Žleza ščitnica je prvi organ, ki občuti dolgotrajne, izčrpavajoče učnike stresa. Izhod obstaja, vendar gre za spremembo življenjskega sloga, vključno z vzpostavitvijo ščitničnega ravnovesja. Poleg običajne terapije in vsakodnevnega gibanja, sta za vzpostavitev ščitničnega ravnotežja, pomembni še dve stvari. Krepitev nadledvične žleze in vzdrževanje zdrave črevesne mikrobiote. Krepitev nadledvične žleze je kot obvladovanje stresa. Prisluhnite potrebam svojega telesa in ga ne potiskajte preko meja vzdržljivosti. Sliši se preprosto. In tudi je preprosto – če smo s seboj iskreni in se zares ustavimo, ko je telo v krču, ter mu namenimo pozornost. Sčasoma se bo telo okrepilo, intenzivnost simptomov bo šibkejša, kakovost življenja bo bistveno višja. Začetki sprememb so velikokrat težki, a nič, kar je vredno, se ne zgodi popolnoma brez truda.

Vse težje telesne in tudi duševne obveznosti skušajte opraviti dopoldne, saj se telo takrat nahaja v fazi »naravnega stresa« in ustvarja več energije. V popoldanskih urah zmanjšajte intenzivnost dejavnosti. Osredotočite se na dejavnosti in ljudi, ki vas sproščajo in zabavajo. Tudi spanec naj bo načrtovan in dovolj dolg. Spanje in počitek bosta dala telesu energijo za nov dan.

Če si želimo zagotoviti kakovostno življenje, moramo način prilagoditi nastalemu položaju. Da bi se počutili dobro in upočasnili ali ustavili negativne posledice bolezni, se moramo izogibati dolgoročnemu stresu.

Uravnovesite svoj organizem in ščitnica bo zdrava, vi pa ne boste potrebovali zdravljenja z zdravili. Ker ste se pravočasno pozdravili sami. V primeru, da niste prepričani, kaj se dogaja z vašim telesom in potrebujete pomoč, pojdite na pregled. Z ignoriranjem problemov problemi ne izginejo.

 

 

Viri:
Med.Over.Net
aktivni.si
zdravje.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 25. Jun 2019 at 09:20

416 ogledov

Magnetno-resonančna stimulacija
Klik: Vila zdravja Prijeten vstop v poletje!

Mon, 18. Mar 2019 at 13:44

753 ogledov

Pomladna ponudba za kakovostno življenje
Magnetno resonančna stimulacija Vita-life R-system: - Z RESONANČNIMI UČINKI NA CELICO STIMULIRA CELO TELO,  - OMOGOČI HITRO REHABILITACIJO PO POŠKODBI ALI PO OPERACIJI, - POMAGA PRI REGENERACIJI REKREATIVNIM IN VRHUNSKIM ŠPORTNIKOM, - AKTIVIRA SAMO-ZDRAVILNE MOČI, - IZBOLJŠA PREKRVAVITEV IN OSKRBO S KISIKOM, - OKREPI METABOLIZEM IN IMUNSKI SISTEM, - Z BLAŽENJEM BOLEČIN IMA POZITIVNE UČINKE NA ŽIVČNI SISTEM. Vita-life R-system uporabljajo v zdravstvenih domovih, zdraviliščih, fizioterapevtskih ambulantah in številni vrhunski športniki ter drugi posamezniki, ki želijo vrhunsko terapijo koristiti v svojem domu. Za podporo telesu - mladostnikov, starostnikov in vseh vmes.Več informacij: http://vilazdravja.com/vita-life/izdelki/r-system/prednosti/ Za koriščenje popustov nam pišite na info@vilazdravja.com ali nas pokličite v času uradnih ur na 01/23 555 30. Lahko nas tudi obiščete na naši (novi! :) ) lokaciji na Dunajski cesti 116 v Ljubljani. _________________Vila zdravjaDunajska cesta 1161000 Ljubljana

Tue, 20. Nov 2018 at 15:19

783 ogledov

Za zdravo in energije polno življenje
Podpora in stimulacija celičnega metabolizma. Za zdravo in energije polno življenje. Terapija, ki jo predpisujejo fizioterapevti v zdravstvenih domovih in jo pri svoji regeneraciji uporabljajo vrhunski športniki. Več tukaj:  http://vilazdravja.com/ vita-life/izdelki/r-system/ prednosti/  Vila zdravja Dunajska cesta 116 vilazdravja.com Smo tudi na Facebooku in Instagramu ;) 

Thu, 18. Oct 2018 at 10:33

898 ogledov

Preveri svoje zdravje in prihrani 30%
Preventivno odkrivanje začetkov razvoja bolezni z medicinsko termodiagnostiko    V mesecu boja proti raku na dojki nudimo 30% popust na vse preglede.  Popust velja za rezervacije, ki jih boste napravili v oktobru – tudi za termine v kasnejših mesecih. ALI VEŠ? Smo edini v Sloveniji z vrhunsko tehnično opremo za verodosojno medicinsko termodiagnostiko.  Najbližja klinika, ki ponuja podoben nivo storitev je šele na Nizozemskem.  Pri nas termograme pregleda zdravnica. Tehnična oprema (termokamera z opremo) mora biti najvišje kakovosti in zelo visoke ločljivosti in kot taka registrirana s strani regulatornih institucij za izvajanje medicinske termografije - v nasprotnem primeru so termogrami nerazločni in je analiza takšnih termogramov podvržena bolj ugibanju, kot pa resni analizi. Več informacij:01/23 555 30 info@vilazdravja.comhttp://vilazdravja.com/medicinska-termodiagnostika/pregledi-z-medicinsko-termokamero/

Wed, 26. Sep 2018 at 11:59

913 ogledov

15. oktober - dan zdravih dojk
Prvi članek, ki je bil objavljen 4. februarja 2017 na svetovni dan boja proti raku, je skoraj v celoti govoril o smrtonosni te bolezni s stališča preživetja žensk in moških, ki so zboleli za rakom na dojki. Tokrat bi se navezala na drug datum, to je 15. oktober, dan zdravih dojk in pogledala z drugega stališča: kako zdravo živeti, da do te bolezni sploh ne bi prišlo. Združenje Europa Donna Slovenije se bo letos, že enajsto leto zapored, pridružilo aktivnostim ob 15. oktobru, ki jih spodbuja in usmerja Evropska zveza Europa Donna. Ta vsako leto opozarja na pomen zdravega načina življenja, ki je nepogrešljiv del ohranjanja vitalnosti telesa. Poleg genskih predispozicij smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Torej zavihajmo rokave in se lotimo dela. Vredno je, kot je vredno in dragoceno vsako življenje na tej zemeljski krogli. Ne moremo spremeniti trenutnega dejstva, da vsak dan nekje v Sloveniji vsaj tri ženske izvedo za diagnozo rak. Za to številko 'tri' stojijo resnične osebe, prijateljice, sestre, žene, mame, hčere, sodelavke. To je kruta resnica. PREGLEDOVANJE Vedeti pa moramo, da je rak dojke dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.  Tu nastopi odgovornost vsake posameznice: redno in pravilno pregledovanje je na prvem mestu pri odkrivanju sprememb na dojki. Z rednim samopregledovanjem je potrebno začeti že v mladosti, kajti samo tako bo ženska lahko dobro poznala svoji dojki in opazila ter ocenila najmanjšo spremembo na njih in poiskala ustrezno zdravniško pomoč.   PREHRANA                                               Kot vemo, osnove zdravega telesa vključujejo zdravo prehrano. Ni vseeno kaj vnašamo v organizem. Pozabimo industrijsko pripravljene obroke, ki so polni raznih konzervansov, aditivov, barvil in raje posezimo po sveži zelenjavi in sadju, po možnosti naši doma pridelani. Omejimo mastno meso in mesne izdelke, raje posezimo po nemastnemu mesu in ribah. Uživajmo zdrave maščobe, ki so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami in jih večinoma najdemo v rastlinskih oljih. Omejimo vnos sladkorja in namesto sladkarij raje posezimo po raznih oreščkih in semenih. Iz njih tudi v naravi vzklije nova rastlina, novo drevo - novo življenje. Torej vsebujejo vse, kar je potrebno in dobro za hranljivost organizma. Ta pa poleg hrane potrebuje tudi tekočino. Saj veste, edino tekočino, ki je vir narave in življenja. Brez dodanih sladkorjev in umetnih okusov. GIBANJE Drug pomemben dejavnik je ukvarjanje s športom.   Že vsakodnevni 30-minutni sprehod v naravi bo dovolj, da se razgibamo, pospešimo našo cirkulacijo, pošljemo kisik našim celicam, ki ga tako potrebujejo za svoje normalno delovanje, dobimo dovolj vitamina D. Še bolje bo seveda kakšna dodatna redna rekreativna dejavnost, ki nas veseli in sprosti. Izkoristimo čas in dejavnosti povežimo z druženjem z družino, otroki, prijatelji. To je tudi možnost ustvarjanja vezi v družini, ki v današnjem hitrem tempu, ko se družina sreča samo pri obrokih ali pa še to ne, izgublja svoj pomen povezanosti in komunikacije. ZANIMIVOST Nič ni novega, da ukvarjanje s športom navadno pomeni tudi bolj zdravo in daljše življenje. Zanimivo pa je, da za dolgo življenje ni ključnega pomena intenzivnost športne dejavnosti, ampak predvsem njen socialen vidik. V zdravstveni reviji Mayo Clinic Proceedings so ta mesec objavili rezultate raziskave, ki je zadevala vprašanje življenjske dobe. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je v 25-letni raziskavi sodelovalo 8500 zdravih Dancev v navezavi na njihove športne aktivnosti. Izkazalo se je, da so za dolgo življenje še posebej pozitiven faktor skupinski športi, bolj kot individualni. Eden izmed soavtorjev raziskave James O'Keefe je za New York Times je povedal, da je sicer "povečanje srčnega utripa pomembno za zdravje, a izgleda, da je prav tako pomemben tudi stik z drugimi ljudmi." Zato kar pokličite prijateljico ali prijatelja in rezervirajte termin za tenis ali skupni pohod! Stres je za mnoge postal redni spremljevalec od jutra, ko zazvoni budilka in nas vrže iz postelje, do večera, ko se izmučeni vračamo v mestnem cestnem vrvežu, ko smo opravili vse obveznosti, nakupe, pobrali otroke iz vrtcev, šol, nazaj domov. Potem si še sami otežimo celo situacijo, vzamemo v roke pametne telefone, sedemo pred računalnik, TV ekran, pojemo nekaj na hitro in na koncu se čudimo, zakaj se tako slabo počutimo, se redimo, smo brez moči. Ne znamo si organizirati časa, na koncu nam ga vedno zmanjka. Toda mogoče smo naš urnik napolnili s preveč dejavnostmi sami. Premislimo, ali jih res potrebujemo. Ne bi bilo bolje iti vsaj na kratek sprehod, peš ali s kolesom, sami ali z družino, pustiti vsa odložljiva dela, skrbi za naslednji dan. Mogoče je nepravilna organizacija tista, ki nam povzroča toliko stresa, da čez nekaj časa pregorimo. Takrat se ustavimo, vendar takrat so posledice za organizem že nastale. Koliko ljudi ima danes povišan krvni tlak, povišan holesterol, razne glavobole ali druge bolečine. In sedaj se zapre začarani krog. Da bi nam bilo bolje, vzamemo tableto ali dve, spijemo kavo z upanjem, da nas bo poživila, prižgemo cigareto in se usedemo pred TV ekran, da si odpočijemo noge. Mislimo, da se bomo umirili, odpočili. Napačno! Gibanje in beseda ''ne'', za stvari, ki niso bistvene, so tisto, ki nam bo pomagalo.    Razmislimo tudi o raznih tehnikah za sproščanje, kot so joga, avtogeni trening, progresivno mišično sproščanje, vizualizacija, vodena imaginacija, različne tehnike dihanja (npr. trebušno dihanje), ki nas bodo sprostile, napolnile z energijo in pomagale, da se organizem revitalizira. Lahko so te tehnike tudi čisto naše naravne osebne iznajdbe, karkoli, kar nam bo pomagalo začutiti naše telo.     Bistvo vsega pa je uravnoteženost. Tudi stres je do določene mere dober. Poznate izraz »beg ali boj«. Stres nas opozori na nekaj, kar bi nam sicer škodilo, da se pravočasno umaknemo ali drugače odreagiramo. Vendar, če ga je preveč in traja predolgo, nam poruši normalno delovanje organizma. Tudi maščobe v hrani potrebujemo, toda prave, zdrave maščobe in v pravi  količini. Predstavljajo energijo za telo in se uporabljajo za izgradnjo možganskih celic, živčnega sistema in hormonov, ter so ključna sestavina pri sestavi celične membrane. Pomembna je tudi za skladiščenje in absorpcijo vitaminov. Naučimo se poslušati, kaj nam sporoča telo. Organizem je zapleten »stroj«, sestavljen tako, da dobro deluje. Nič ne sme manjkati, ničesar ne sme biti preveč. Človek je tisti, ki s svojimi posegi ruši njegovo ravnovesje. Delajmo torej z našim telesom in ne proti njemu, telo tako ne bo omagalo predčasno, ampak nam bo preprosto omogočalo živeti življenje.   Branka Švajger, dr. med.

Mon, 16. Jul 2018 at 17:48

1213 ogledov

Sijaj, sijaj sončece
SIJAJ, SIJAJ SONČECE      Le kdo ne pozna te lepe slovenske ljudske pesmi? Da je sonce vir življenja na Zemlji, so vedeli že starodavni narodi, ki so skrbno spremljali njegovo gibanje in mu posvečali veličastne stavbe. V naših glavah je kljub temu postal sovražnik, pred katerim se skrivamo tako poleti kot pozimi. So sončni žarki, ki življenje na planetu ohranjajo že vse od njegovega obstoja, res tako nevarni, da se jih moramo izogibati za vsako ceno? Tako nove kot stare znanstvene raziskave razkrivajo to, na kar smo začeli pozabljati: da je primanjkljaj sončnih žarkov v enaki meri škodljiv za naše duševno in telesno zdravje kot njihov presežek.   SONCE IN ZDRAVJE      Nobenega dvoma ni, da je sonce zdravo. Ultravijoličasti žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez. Sončna svetloba je še posebno pomembna za nastajanje vitamina D, s pomočjo katerega lahko telo koristi kalcij v hrani in ga potrebuje za krepitev mišic in kosti. Sonce prek hormonskih žlez deluje tudi na dušo: sprošča, vzbuja dobro razpoloženje in veselje do ljubezni.      Če pa je izpostavljenosti soncu preveč, se organizem brani. Vsem opozorilom navkljub nas hrepenenje po soncu in toploti ter zagoreli polti vedno znova zapelje, da se žarkom nastavljamo predolgo. To, da koža porjavi, je pravzaprav njena obrambna reakcija. Kožni pigment melanin obda jedro kožnih celic, da bi jih zavaroval pred ultravijoličnimi žarki. Tudi znoj, ki ga koža v vročini izloča odbija sončne žarke. Kljub vsem kožnim obrambnim mehanizmom lahko človek prenese le določeno količino sončnih žarkov. Sonce je preprosto preveč zgoščena energija.      Če boste čas sončenja odmerjali pametno in kožo zaščitili s kremo za sončenje, boste porjaveli nekoliko bolj počasi, izognili pa se boste skrajno neprijetnim sončnim opeklinam.      Dokazano je, da sončni žarki pri preveliki izpostavljenosti koži ne denejo dobro, ker za zmeraj poškodujejo globlje kožne celice in pospešujejo staranje kože. Premočno sončenje je poleg drugih vzrokov tudi eden poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka.      Znani so pa pozitivni učinki vitamina D. Vemo, da vpliva na kalcifikacijo kosti in metabolizem kalcija. Pod vplivom svetlobe pa se samo en delček vitamina D na koži metabolizira v tako obliko, ki je nujno potrebna za organizem. Raziskave kažejo, da če se poleti le za 15 minut dnevno odpravimo na sprehod in tako izpostavljamo soncu, je to že dovolj za metabolizem vitamina D, ki je potreben za normalno delovanje našega telesa. Torej zdravega namenskega sončenja ni, pravijo dermatologi. Zavedati se moramo, da namerno sončenje (ležanje na plaži z namenom čim bolj porjaveti) ni enako aktivnemu življenju v naravi v sončnih dneh. Slednje je v smislu zdravega obnašanja na soncu zagotovo pomembno za naše zdravje.      Moramo biti v naravi in športno aktivni. Naša koža se je v milijonih let razvoja tako pripravila, da je že do neke mere pripravljena sprejeti zmerno količino sončnih žarkov, ki jih prenesemo brez hujših posledic. Problem je v tem, da ljudje v času življenja dobimo bistveno prevelik odmerek UV-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi. Ne smemo pozabiti, da smo pod vplivom UV‑žarkov leta in leta. Včasih prekomerno tudi zaradi poklica, ki ga opravljamo ure in ure na soncu (delo na polju, na morju, v gradbeništvu… ).      Vsakič, ko UV-žarki priletijo na našo kožo, na njej naredijo neznatno ali večjo poškodbo. Ti učinki se potem seštevajo. Poškodba pa se odrazi v nepravilnem delovanju celic. UV-žarki namreč pridejo v celico in poškodujejo nukleinske kisline, DNK in druge encime ter povzročijo proste radikale. Razlika med sončno opeklino in tem, ko naša koža le porjavi, je samo kvantitativna.      Če je poškodba na koži majhna, je s prostim očesom ne moremo zaznati.  Običajno šele čez dan ali dva vidimo obrambno reakcijo, ki se kaže s tvorbo pigmenta. Porjavimo. Če pa dobimo preveliko dozo UV-žarkov in je poškodba celic tako velika, da dobimo vnetje na koži, vidimo to kot rdečino, ki jo laično imenujemo sončna opeklina, strokovno pa dermatitis solaris. Če je bila doza sončnih žarkov tako velika, da je prišlo celo do smrti celic, to na koži vidimo kot mehurje, luščenje in kot hujšo obliko sončne opekline. Poškodbe so torej odvisne od odmerka UV-žarkov.      Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja kože in sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka. Poznamo več kot 30 tipov kožnih rakov, vsi pa niso povezani s soncem. Vemo, da je za določene vrste kožnega raka pomembno predvsem dolgoletno stalno izpostavljanje sončnim žarkom.  Predvsem melanom, najhujša oblika kožnega raka, je tista, ki je povezana s t. i. brutalnim sončenjem.  Še posebej, če smo to dozo sonca, predvsem opekline, dobili v zgodnjem otroštvu, nekje do 18. leta.   KAJ STORITI?      Vsi, ki se zavedajo nevarnosti sončnih žarkov, uporabljajo kreme za zaščito pred soncem, kadar gredo na morje ali v gore, vendar so pa kreme šele na tretjem mestu zaščite.      Prvo  je obnašanje, kar pomeni, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo soncu, ne sončimo se, ko je sonce najmočnejše in nikakor ne hodimo v solarije. Drugo so dobra zaščitna oblačila, pokrivala in očala. Novejše raziskave so pokazale, da je predvsem zaščita z oblačili tista, ki zmanjšuje pojavnost melanoma. Najboljša zaščita so oblačila z UV zaščitnim faktorjem, ki so v Avstraliji, ZDA in še marsikje drugje že skorajda zdravstvena zapoved. Sicer pa mnoga oblačila ne nudijo popolne zaščite pred soncem, predvsem lahkotna in prosojna poletna oblačila ne. Malo boljšo zaščito nudijo temna oblačila in bolj gosto tkana oblačila. Na tretjem mestu so pripravki za zaščito pred soncem. Nanašati jih moramo predvsem na mesta, ki jih drugače ne moremo zaščititi. To so na primer obraz, vrat, dekolte, hrbtišča rok ter vsa izpostavljena mestih, ko se poleti zunaj gibamo v kratkih hlačah in majicah brez rokavov. Naj bo sonce naš prijatelj, ne sovražnik! Branka Švajger, dr. med.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

Ščitnica in stres sodobnega življenja