TOPLO, VROČE, PREVROČE!
Vila Zdravja
Zdrav življenjski slog

Sreda, 2. avgust 2017 ob 09:17

Odpri galerijo

''Toplotna obremenitev bo velika in se bo zaradi vročinskega vala še stopnjevala, napovedujejo vremenoslovci.''

Te dni smo velikokrat slišali ta stavek. Nekaj dni nam še ni tako težko prenašati velike zunanje temperature, toda prevroče razmere, ki trajajo dlje časa, za človeški organizem niso ugodne, so celo škodljive.

-

Termo regulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja. Da bi se vzpostavilo ravnotežje med ustvarjanjem in oddajanjem toplote, telo vzdržuje temperaturo v bioloških mejah, brez obzira na zunanje dražljaje v obliki visokih ali nizkih temperatur. Zato se toplota, ki se sprošča v telesu, odvaja na več različnih načinov. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na odvajanje toplote iz telesa so temperatura, vlažnost zraka in veter. 

-

Telesno temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem v hipotalamusu, v osrednjem živčevju. Ta center sprejema sporočila toplotnih receptorjev, ki so povsod po telesu z namenom, da ohranijo telesno toploto ali zmanjšajo izgubo toplote.

-

K nastanku toplote stalno prispevajo različne biokemijske reakcije, poleg tega pa k temu prispevajo tudi zaužitje hrane, krčenje (kontrakcija) skeletnih mišic (npr. pri športnih aktivnostih pa tudi v smislu tresave termo geneze) ter endokrini mehanizmi, pri katerih sta kratkoročno pomembna adrenalin in noradrenalin, dolgoročno pa ščitnični hormoni, torej tiroksin in trijodtironin. 

-

Izgublja pa se preko sevanja, prevajanja toplote in izhlapevanja vode iz dihalnih poti in kože, v manjši meri pa tudi preko urina in iztrebkov (fecesa).

-

Princip izgubljanja toplote s potenjem je preprost – da voda izhlapi potrebuje izparilno toploto, ki jo dobi iz telesa. Če je torej zrak suh in vroč, se telo lahko normalno ohlaja. Problem pa pride, kadar je zrak tudi vlažen. Voda namreč lahko tudi kondenzira nazaj v telo. Če je vlažnost ozračja visoka, je hlajenje telesa manjše in se zato telo segreva. To pa lahko povzroči veliko težav. Izguba vode lahko privede do dehidracije, gostota krvi se poveča, kar obremeni srce, ki težje črpa kri skozi telo – obremeni se torej srce in krvne žile. To je še posebej nevarno pri ljudeh, ki imajo težave s srcem ali žilnimi boleznimi. Raziskave pa so pokazale, da se te težave povečujejo s starostjo – torej isti pogoji bi 40 letnika še močno izčrpali, medtem ko bi 60 letnika zadela srčna kap. 

Kadar temperatura hitro naraste, naše telo nima časa za prilagoditev, ki je potrebna, da bi v takšnih razmerah lahko delovali. Ta nesposobnost prilagoditve lahko privede do kolapsa, toplotne izčrpanosti, sončarice, krčev in toplotnega udara.


TOPLOTNI KOLAPS

se zgodi zaradi visokih temperatur, pregretja in dehidracije organizma. Prepoznamo ga po prekomernem znojenju, hladni in vlažni koži ter šibkem srčnem utripu. V tem stanju se velikokrat pojavi tudi vrtoglavica in izguba zavesti.

Takšno stanje pa lahko rešimo tudi brez zdravila. Osebo, ki doživi kolaps, je treba odpeljati na sveži zrak ali v hladen prostor in ji dati tekočino. Oseba mora počivati vsaj 30 minut.

-

SONČARICA

je neke vrste vročinski udar, ki se začne z močnim glavobolom in visoko telesno temperaturo. Koža je suha, temperatura pa raste. Lahko se pojavita tudi bruhanje in izguba sluha.

Takšno osebo je treba dati v ležeči položaj v hladen prostor. Piti mora veliko tekočine, poklicati je treba zdravnika. Sončarica je posledica direktnega izpostavljanja soncu.

-

VROČINSKI KRČI

so bolj zapletena posledica vročine, ki poleg simptomov kolapsa povzročijo tudi krče v mišicah. To je običajno signal za organizem, da ni dobil dovolj soli, saj poleg vode telo med znojenjem izgublja tudi to. Postopek okrevanja je enak kot pri kolapsu, a obvezno mora oseba zaužiti tudi nekaj slanega, najbolje juho.

-

VROČINSKA IZČRPANOST

je še težja motnja od vročinskih krčev, ki nastane zaradi predolgega izpostavljanja soncu. Posledice takšne izčrpanosti pa niso tako mile, saj lahko okvarijo delovanje centralnega živčnega sistema, kar lahko privede do bruhanja in delirija. Če trpite za vročinsko izčrpanostjo, potem morate v bolnišnico, kjer dobite infuzijo.

-

VROČINSKI UDAR

nastane, ko se telo pregreje v zelo kratkem času. Najbolj viden simptom je podivjana telesna temperatura, katera se lahko povzpne tudi na 43 stopinj Celzija.

Pospešen pulz, suha koža, padec krvnega tlaka in vrtoglavica so prav tako pokazatelji, da govorimo o vročinskem udaru. Nujne so zdravniška oskrba in različne raziskave. Včasih se lahko pojavi celo smrt, saj je telo tako dehidrirano, da prenehajo delovati ledvice. To je še predvsem pogosto pri otrocih in starejših ljudeh, ki so v teh temperaturah še posebej ranljive.

-

V poletnih mesecih pa na naš organizem poleg vročine vplivajo tudi UV-sevanje in povišana koncentracija ozona. Ozonu se izognemo tako, da se v času najvišjih koncentracij ne ukvarjamo s športom oz. raznim opravilom na prostem. Visoke koncentracije so najpogosteje prisotne ob jasnem vremenu, v popoldanskem času. Ponoči in zjutraj temeljito prezračimo bivalne in delovne prostore, podnevi z zastiranjem oken preprečimo segrevanje prostorov.

Pred UV-sevanjem se zaščitimo z umikom v senco, obleko, pokrivalom in očali ter, če je gibanje na soncu res nujno, s pripravki za zaščito pred soncem. Med 11. in 16. uro se izogibajmo izpostavljanju soncu.

Športne aktivnosti na prostem je smiselno izvajati v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer. Ob tem pa ne smemo pozabiti na zadostno pitje tekočin in pri daljših aktivnostih tudi nadomeščanje soli.

V poletnih mesecih se velikokrat zgodi, da naenkrat zmanjka tal pod nogami, vendar gre pri tem le za prehodno vrtoglavico, ki se običajno pojavi kot posledica nihanj temperature in vremenskih pogojev. Telo potrebuje čas, da se prilagodi vremenskim spremembam, zato lahko tudi pri povsem zdravih ljudeh nastopijo kratkoročne težave kot so slabost, utrujenost in vrtoglavica. Te težave so še posebej izrazite pri ljudeh z nizkim krvnim pritiskom, pri katerih visoke temperature in velika vlažnost pomeni dodatno znižanje pritiska, kar lahko povzroča omotico, vrtoglavico in celo nezavest.

-

KAKO SI LAHKO POMAGAMO?

-

Dnevno v normalnih okoliščinah izgubimo 2,4 litra vode, od tega 1,4 L s sečem, 0,1 L z znojem, 0,2 L z blatom, 0,7 L z izhlapevanjem skozi pljuča in kožo. V vročih poletnih dneh se poveča izhlapevanje vode zlasti skozi pljuča, kožo in z znojenjem, tako da je skupno izgubljanje vode iz telesa okoli 4 L. Če izgubimo 4 L vode, jih moramo 4 tudi nadomestiti, v nasprotnem primeru pride do dehidracije. Kronična dehidracija zmanjšuje krvni tlak in lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni.

-

Priporočljivo je uživanje predvsem vode, lahko naravnih sokov, zeliščnih čajev. Izogibajmo pa se kofeinskim, alkoholnim ali sladkim pijač, ki le še povečujejo odvajanje vode iz telesa. Odsvetuje se pitje pretirano mrzlih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče. Pri hrani bodimo pozorni predvsem na varnost in kakovost. V vročini se namreč hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Živila zato shranjujmo v hladilniku, pozorni pa bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo je pred zaužitjem priporočljivo dobro oprati pod curkom vode.

-

Zadržujmo se v zaprtih in hlajenih prostorih, za svežo količino zraka v sobi pa poskrbimo zjutraj ali zvečer, čez dan pa oken ne odpirajmo po nepotrebnem. Priporočljiva je uporaba rolet, ki odbijajo sonce, če pa je mogoče, prižgimo tudi klimatsko napravo. Toda  pozor! Pretirana in nepravilna uporaba klime povzroči tudi številne nevšečnosti. Telo lahko hladimo tudi s hladno prho. Oblecimo se predvsem v lahka, bombažna ali lanena oblačila, ki naj ne bodo pretesna.  Ne pretiravajmo s športnimi aktivnostmi, saj pri mišičnem delu nastaja toplota, kar pri prekomernem gibanju v vročini lahko vodi v pregretje.

-

Posebno skrb je potrebno nameniti pri otrocih, starostnikih in določenih obolenjih. Bolniki, ki uživajo zdravila, naj skrbijo za ustrezen vnos tekočine. Le bolniki, ki jim je bil svetovan omejen vnos tekočine (na primer pri srčnem popuščanju), naj zaužijejo le priporočene količine.

Branka Švajger, dr. med.

_____________________________

_____________________________

VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.

Neubergerjeva ulica 31

1000 Ljubljana

Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: info@vilazdravja.com

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 25. Jun 2019 at 09:20

530 ogledov

Magnetno-resonančna stimulacija
Klik: Vila zdravja Prijeten vstop v poletje!

Mon, 18. Mar 2019 at 13:44

869 ogledov

Pomladna ponudba za kakovostno življenje
Magnetno resonančna stimulacija Vita-life R-system: - Z RESONANČNIMI UČINKI NA CELICO STIMULIRA CELO TELO,  - OMOGOČI HITRO REHABILITACIJO PO POŠKODBI ALI PO OPERACIJI, - POMAGA PRI REGENERACIJI REKREATIVNIM IN VRHUNSKIM ŠPORTNIKOM, - AKTIVIRA SAMO-ZDRAVILNE MOČI, - IZBOLJŠA PREKRVAVITEV IN OSKRBO S KISIKOM, - OKREPI METABOLIZEM IN IMUNSKI SISTEM, - Z BLAŽENJEM BOLEČIN IMA POZITIVNE UČINKE NA ŽIVČNI SISTEM. Vita-life R-system uporabljajo v zdravstvenih domovih, zdraviliščih, fizioterapevtskih ambulantah in številni vrhunski športniki ter drugi posamezniki, ki želijo vrhunsko terapijo koristiti v svojem domu. Za podporo telesu - mladostnikov, starostnikov in vseh vmes.Več informacij: http://vilazdravja.com/vita-life/izdelki/r-system/prednosti/ Za koriščenje popustov nam pišite na info@vilazdravja.com ali nas pokličite v času uradnih ur na 01/23 555 30. Lahko nas tudi obiščete na naši (novi! :) ) lokaciji na Dunajski cesti 116 v Ljubljani. _________________Vila zdravjaDunajska cesta 1161000 Ljubljana

Tue, 20. Nov 2018 at 15:19

895 ogledov

Za zdravo in energije polno življenje
Podpora in stimulacija celičnega metabolizma. Za zdravo in energije polno življenje. Terapija, ki jo predpisujejo fizioterapevti v zdravstvenih domovih in jo pri svoji regeneraciji uporabljajo vrhunski športniki. Več tukaj:  http://vilazdravja.com/ vita-life/izdelki/r-system/ prednosti/  Vila zdravja Dunajska cesta 116 vilazdravja.com Smo tudi na Facebooku in Instagramu ;) 

Thu, 18. Oct 2018 at 10:33

1012 ogledov

Preveri svoje zdravje in prihrani 30%
Preventivno odkrivanje začetkov razvoja bolezni z medicinsko termodiagnostiko    V mesecu boja proti raku na dojki nudimo 30% popust na vse preglede.  Popust velja za rezervacije, ki jih boste napravili v oktobru – tudi za termine v kasnejših mesecih. ALI VEŠ? Smo edini v Sloveniji z vrhunsko tehnično opremo za verodosojno medicinsko termodiagnostiko.  Najbližja klinika, ki ponuja podoben nivo storitev je šele na Nizozemskem.  Pri nas termograme pregleda zdravnica. Tehnična oprema (termokamera z opremo) mora biti najvišje kakovosti in zelo visoke ločljivosti in kot taka registrirana s strani regulatornih institucij za izvajanje medicinske termografije - v nasprotnem primeru so termogrami nerazločni in je analiza takšnih termogramov podvržena bolj ugibanju, kot pa resni analizi. Več informacij:01/23 555 30 info@vilazdravja.comhttp://vilazdravja.com/medicinska-termodiagnostika/pregledi-z-medicinsko-termokamero/

Wed, 26. Sep 2018 at 11:59

1027 ogledov

15. oktober - dan zdravih dojk
Prvi članek, ki je bil objavljen 4. februarja 2017 na svetovni dan boja proti raku, je skoraj v celoti govoril o smrtonosni te bolezni s stališča preživetja žensk in moških, ki so zboleli za rakom na dojki. Tokrat bi se navezala na drug datum, to je 15. oktober, dan zdravih dojk in pogledala z drugega stališča: kako zdravo živeti, da do te bolezni sploh ne bi prišlo. Združenje Europa Donna Slovenije se bo letos, že enajsto leto zapored, pridružilo aktivnostim ob 15. oktobru, ki jih spodbuja in usmerja Evropska zveza Europa Donna. Ta vsako leto opozarja na pomen zdravega načina življenja, ki je nepogrešljiv del ohranjanja vitalnosti telesa. Poleg genskih predispozicij smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Torej zavihajmo rokave in se lotimo dela. Vredno je, kot je vredno in dragoceno vsako življenje na tej zemeljski krogli. Ne moremo spremeniti trenutnega dejstva, da vsak dan nekje v Sloveniji vsaj tri ženske izvedo za diagnozo rak. Za to številko 'tri' stojijo resnične osebe, prijateljice, sestre, žene, mame, hčere, sodelavke. To je kruta resnica. PREGLEDOVANJE Vedeti pa moramo, da je rak dojke dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.  Tu nastopi odgovornost vsake posameznice: redno in pravilno pregledovanje je na prvem mestu pri odkrivanju sprememb na dojki. Z rednim samopregledovanjem je potrebno začeti že v mladosti, kajti samo tako bo ženska lahko dobro poznala svoji dojki in opazila ter ocenila najmanjšo spremembo na njih in poiskala ustrezno zdravniško pomoč.   PREHRANA                                               Kot vemo, osnove zdravega telesa vključujejo zdravo prehrano. Ni vseeno kaj vnašamo v organizem. Pozabimo industrijsko pripravljene obroke, ki so polni raznih konzervansov, aditivov, barvil in raje posezimo po sveži zelenjavi in sadju, po možnosti naši doma pridelani. Omejimo mastno meso in mesne izdelke, raje posezimo po nemastnemu mesu in ribah. Uživajmo zdrave maščobe, ki so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami in jih večinoma najdemo v rastlinskih oljih. Omejimo vnos sladkorja in namesto sladkarij raje posezimo po raznih oreščkih in semenih. Iz njih tudi v naravi vzklije nova rastlina, novo drevo - novo življenje. Torej vsebujejo vse, kar je potrebno in dobro za hranljivost organizma. Ta pa poleg hrane potrebuje tudi tekočino. Saj veste, edino tekočino, ki je vir narave in življenja. Brez dodanih sladkorjev in umetnih okusov. GIBANJE Drug pomemben dejavnik je ukvarjanje s športom.   Že vsakodnevni 30-minutni sprehod v naravi bo dovolj, da se razgibamo, pospešimo našo cirkulacijo, pošljemo kisik našim celicam, ki ga tako potrebujejo za svoje normalno delovanje, dobimo dovolj vitamina D. Še bolje bo seveda kakšna dodatna redna rekreativna dejavnost, ki nas veseli in sprosti. Izkoristimo čas in dejavnosti povežimo z druženjem z družino, otroki, prijatelji. To je tudi možnost ustvarjanja vezi v družini, ki v današnjem hitrem tempu, ko se družina sreča samo pri obrokih ali pa še to ne, izgublja svoj pomen povezanosti in komunikacije. ZANIMIVOST Nič ni novega, da ukvarjanje s športom navadno pomeni tudi bolj zdravo in daljše življenje. Zanimivo pa je, da za dolgo življenje ni ključnega pomena intenzivnost športne dejavnosti, ampak predvsem njen socialen vidik. V zdravstveni reviji Mayo Clinic Proceedings so ta mesec objavili rezultate raziskave, ki je zadevala vprašanje življenjske dobe. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je v 25-letni raziskavi sodelovalo 8500 zdravih Dancev v navezavi na njihove športne aktivnosti. Izkazalo se je, da so za dolgo življenje še posebej pozitiven faktor skupinski športi, bolj kot individualni. Eden izmed soavtorjev raziskave James O'Keefe je za New York Times je povedal, da je sicer "povečanje srčnega utripa pomembno za zdravje, a izgleda, da je prav tako pomemben tudi stik z drugimi ljudmi." Zato kar pokličite prijateljico ali prijatelja in rezervirajte termin za tenis ali skupni pohod! Stres je za mnoge postal redni spremljevalec od jutra, ko zazvoni budilka in nas vrže iz postelje, do večera, ko se izmučeni vračamo v mestnem cestnem vrvežu, ko smo opravili vse obveznosti, nakupe, pobrali otroke iz vrtcev, šol, nazaj domov. Potem si še sami otežimo celo situacijo, vzamemo v roke pametne telefone, sedemo pred računalnik, TV ekran, pojemo nekaj na hitro in na koncu se čudimo, zakaj se tako slabo počutimo, se redimo, smo brez moči. Ne znamo si organizirati časa, na koncu nam ga vedno zmanjka. Toda mogoče smo naš urnik napolnili s preveč dejavnostmi sami. Premislimo, ali jih res potrebujemo. Ne bi bilo bolje iti vsaj na kratek sprehod, peš ali s kolesom, sami ali z družino, pustiti vsa odložljiva dela, skrbi za naslednji dan. Mogoče je nepravilna organizacija tista, ki nam povzroča toliko stresa, da čez nekaj časa pregorimo. Takrat se ustavimo, vendar takrat so posledice za organizem že nastale. Koliko ljudi ima danes povišan krvni tlak, povišan holesterol, razne glavobole ali druge bolečine. In sedaj se zapre začarani krog. Da bi nam bilo bolje, vzamemo tableto ali dve, spijemo kavo z upanjem, da nas bo poživila, prižgemo cigareto in se usedemo pred TV ekran, da si odpočijemo noge. Mislimo, da se bomo umirili, odpočili. Napačno! Gibanje in beseda ''ne'', za stvari, ki niso bistvene, so tisto, ki nam bo pomagalo.    Razmislimo tudi o raznih tehnikah za sproščanje, kot so joga, avtogeni trening, progresivno mišično sproščanje, vizualizacija, vodena imaginacija, različne tehnike dihanja (npr. trebušno dihanje), ki nas bodo sprostile, napolnile z energijo in pomagale, da se organizem revitalizira. Lahko so te tehnike tudi čisto naše naravne osebne iznajdbe, karkoli, kar nam bo pomagalo začutiti naše telo.     Bistvo vsega pa je uravnoteženost. Tudi stres je do določene mere dober. Poznate izraz »beg ali boj«. Stres nas opozori na nekaj, kar bi nam sicer škodilo, da se pravočasno umaknemo ali drugače odreagiramo. Vendar, če ga je preveč in traja predolgo, nam poruši normalno delovanje organizma. Tudi maščobe v hrani potrebujemo, toda prave, zdrave maščobe in v pravi  količini. Predstavljajo energijo za telo in se uporabljajo za izgradnjo možganskih celic, živčnega sistema in hormonov, ter so ključna sestavina pri sestavi celične membrane. Pomembna je tudi za skladiščenje in absorpcijo vitaminov. Naučimo se poslušati, kaj nam sporoča telo. Organizem je zapleten »stroj«, sestavljen tako, da dobro deluje. Nič ne sme manjkati, ničesar ne sme biti preveč. Človek je tisti, ki s svojimi posegi ruši njegovo ravnovesje. Delajmo torej z našim telesom in ne proti njemu, telo tako ne bo omagalo predčasno, ampak nam bo preprosto omogočalo živeti življenje.   Branka Švajger, dr. med.

Mon, 16. Jul 2018 at 17:48

1327 ogledov

Sijaj, sijaj sončece
SIJAJ, SIJAJ SONČECE      Le kdo ne pozna te lepe slovenske ljudske pesmi? Da je sonce vir življenja na Zemlji, so vedeli že starodavni narodi, ki so skrbno spremljali njegovo gibanje in mu posvečali veličastne stavbe. V naših glavah je kljub temu postal sovražnik, pred katerim se skrivamo tako poleti kot pozimi. So sončni žarki, ki življenje na planetu ohranjajo že vse od njegovega obstoja, res tako nevarni, da se jih moramo izogibati za vsako ceno? Tako nove kot stare znanstvene raziskave razkrivajo to, na kar smo začeli pozabljati: da je primanjkljaj sončnih žarkov v enaki meri škodljiv za naše duševno in telesno zdravje kot njihov presežek.   SONCE IN ZDRAVJE      Nobenega dvoma ni, da je sonce zdravo. Ultravijoličasti žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez. Sončna svetloba je še posebno pomembna za nastajanje vitamina D, s pomočjo katerega lahko telo koristi kalcij v hrani in ga potrebuje za krepitev mišic in kosti. Sonce prek hormonskih žlez deluje tudi na dušo: sprošča, vzbuja dobro razpoloženje in veselje do ljubezni.      Če pa je izpostavljenosti soncu preveč, se organizem brani. Vsem opozorilom navkljub nas hrepenenje po soncu in toploti ter zagoreli polti vedno znova zapelje, da se žarkom nastavljamo predolgo. To, da koža porjavi, je pravzaprav njena obrambna reakcija. Kožni pigment melanin obda jedro kožnih celic, da bi jih zavaroval pred ultravijoličnimi žarki. Tudi znoj, ki ga koža v vročini izloča odbija sončne žarke. Kljub vsem kožnim obrambnim mehanizmom lahko človek prenese le določeno količino sončnih žarkov. Sonce je preprosto preveč zgoščena energija.      Če boste čas sončenja odmerjali pametno in kožo zaščitili s kremo za sončenje, boste porjaveli nekoliko bolj počasi, izognili pa se boste skrajno neprijetnim sončnim opeklinam.      Dokazano je, da sončni žarki pri preveliki izpostavljenosti koži ne denejo dobro, ker za zmeraj poškodujejo globlje kožne celice in pospešujejo staranje kože. Premočno sončenje je poleg drugih vzrokov tudi eden poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka.      Znani so pa pozitivni učinki vitamina D. Vemo, da vpliva na kalcifikacijo kosti in metabolizem kalcija. Pod vplivom svetlobe pa se samo en delček vitamina D na koži metabolizira v tako obliko, ki je nujno potrebna za organizem. Raziskave kažejo, da če se poleti le za 15 minut dnevno odpravimo na sprehod in tako izpostavljamo soncu, je to že dovolj za metabolizem vitamina D, ki je potreben za normalno delovanje našega telesa. Torej zdravega namenskega sončenja ni, pravijo dermatologi. Zavedati se moramo, da namerno sončenje (ležanje na plaži z namenom čim bolj porjaveti) ni enako aktivnemu življenju v naravi v sončnih dneh. Slednje je v smislu zdravega obnašanja na soncu zagotovo pomembno za naše zdravje.      Moramo biti v naravi in športno aktivni. Naša koža se je v milijonih let razvoja tako pripravila, da je že do neke mere pripravljena sprejeti zmerno količino sončnih žarkov, ki jih prenesemo brez hujših posledic. Problem je v tem, da ljudje v času življenja dobimo bistveno prevelik odmerek UV-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi. Ne smemo pozabiti, da smo pod vplivom UV‑žarkov leta in leta. Včasih prekomerno tudi zaradi poklica, ki ga opravljamo ure in ure na soncu (delo na polju, na morju, v gradbeništvu… ).      Vsakič, ko UV-žarki priletijo na našo kožo, na njej naredijo neznatno ali večjo poškodbo. Ti učinki se potem seštevajo. Poškodba pa se odrazi v nepravilnem delovanju celic. UV-žarki namreč pridejo v celico in poškodujejo nukleinske kisline, DNK in druge encime ter povzročijo proste radikale. Razlika med sončno opeklino in tem, ko naša koža le porjavi, je samo kvantitativna.      Če je poškodba na koži majhna, je s prostim očesom ne moremo zaznati.  Običajno šele čez dan ali dva vidimo obrambno reakcijo, ki se kaže s tvorbo pigmenta. Porjavimo. Če pa dobimo preveliko dozo UV-žarkov in je poškodba celic tako velika, da dobimo vnetje na koži, vidimo to kot rdečino, ki jo laično imenujemo sončna opeklina, strokovno pa dermatitis solaris. Če je bila doza sončnih žarkov tako velika, da je prišlo celo do smrti celic, to na koži vidimo kot mehurje, luščenje in kot hujšo obliko sončne opekline. Poškodbe so torej odvisne od odmerka UV-žarkov.      Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja kože in sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka. Poznamo več kot 30 tipov kožnih rakov, vsi pa niso povezani s soncem. Vemo, da je za določene vrste kožnega raka pomembno predvsem dolgoletno stalno izpostavljanje sončnim žarkom.  Predvsem melanom, najhujša oblika kožnega raka, je tista, ki je povezana s t. i. brutalnim sončenjem.  Še posebej, če smo to dozo sonca, predvsem opekline, dobili v zgodnjem otroštvu, nekje do 18. leta.   KAJ STORITI?      Vsi, ki se zavedajo nevarnosti sončnih žarkov, uporabljajo kreme za zaščito pred soncem, kadar gredo na morje ali v gore, vendar so pa kreme šele na tretjem mestu zaščite.      Prvo  je obnašanje, kar pomeni, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo soncu, ne sončimo se, ko je sonce najmočnejše in nikakor ne hodimo v solarije. Drugo so dobra zaščitna oblačila, pokrivala in očala. Novejše raziskave so pokazale, da je predvsem zaščita z oblačili tista, ki zmanjšuje pojavnost melanoma. Najboljša zaščita so oblačila z UV zaščitnim faktorjem, ki so v Avstraliji, ZDA in še marsikje drugje že skorajda zdravstvena zapoved. Sicer pa mnoga oblačila ne nudijo popolne zaščite pred soncem, predvsem lahkotna in prosojna poletna oblačila ne. Malo boljšo zaščito nudijo temna oblačila in bolj gosto tkana oblačila. Na tretjem mestu so pripravki za zaščito pred soncem. Nanašati jih moramo predvsem na mesta, ki jih drugače ne moremo zaščititi. To so na primer obraz, vrat, dekolte, hrbtišča rok ter vsa izpostavljena mestih, ko se poleti zunaj gibamo v kratkih hlačah in majicah brez rokavov. Naj bo sonce naš prijatelj, ne sovražnik! Branka Švajger, dr. med.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

TOPLO, VROČE, PREVROČE!