Boli me
Vila Zdravja
Zdrav življenjski slog

Torek, 16. maj 2017 ob 11:25

Odpri galerijo

Lajšanje bolečine je božansko delo.

__________________________________________________

(Hipokrat s Kosa, grški antični zdravnik, okoli 460 pr. n. št.)

-

Bolečina, vsi smo jo izkusili v življenju in to ne samo enkrat. Bili smo presrečni, ko je ni bilo več. Boli nas telo, boli nas duša, včasih oboje. Telesna bolečina v večini primerov ni škodljiva, po drugi strani pa je lahko znak hudih bolezni.

-

KAJ PA JE PRAVZAPRAV BOLEČINA?

-

Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.

Bolečina je kompleksen problem, saj ne prizadene samo obolelega organa, temveč celoten organizem obolelega in njegovo psiho. Povzroča vrsto vegetativnih reakcij v organizmu, od na primer povišanega krvnega tlaka, hitrega utripanja srca do sproščanja stresnih hormonov itd.

-

Čeprav gre za neprijetno izkušnjo, pa nas po drugi strani opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja, je torej varovalni mehanizem. Pomaga nam, da se v določenih situacijah odzovemo hitro, refleksno. Tako v nekaj milisekundah odmaknemo roko z vročega štedilnika, se izognemo drvečemu avtomobilu, bolečina je razlog, da obiščemo zdravnika ali zobozdravnika.

Vedno vzbuja tudi strah pri bolniku, ki jo ima. Zato bolečina vedno prizadene človeka celostno – telesno, čustveno in psihično. Človeka ovira pri njegovem poklicnem delu in v odnosih z ljudmi. Bolniki se zaradi kronične bolečine velikokrat osamijo, zavračajo stike v družini, poklicu in s prijatelji. 

-

Bolečine delimo po različnih kriterijih na:

Ø  Glede na fiziološko vlogo poznamo:

·      fiziološko bolečino – to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo;

·    patološko bolečino – to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju.

Ø  Glede na trajanje ločimo:

  • akutno bolečino – ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja;
  • kronično bolečino – dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev.

Ø  Glede na lokalizacijo ločimo:

·         somatsko bolečino – to je povrhnja bolečina, najpogosteje v koži;

·         visceralno bolečino – bolečina, ki jo čutimo v notranjih organih.

Ø  Glede na nastanek poznamo:

  ·     nociceptivna bolečina – je posledica draženja perifernih nociceptorjev zaradi patološkega procesa;

 ·      nevropatska bolečina – je posledica poškodbe ali patologije v živčevju; pojavlja se predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo, postherpetično nevralgijo, možgansko kapjo, pri kroničnih ranah;

·        psihogena bolečina  za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka.

-

Posebni vrsti sta še:

  • prenesena bolečina – je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri angini pectoris bolečina v vratu);
  • projicirana bolečina – gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje.

-

 

KAJ LAHKO BOLI ?

-

-

Anatomijo - vedo, ki preučuje morfologijo človeškega telesa - navadno delimo po sistemih, to je po skupinah organov, ki imajo isto funkcijo.

-

To je sistemska anatomija:

  • osteologija, obravnava okostje človeka
  • artrologija, obravnava sklepe in vezi med njimi
  • miologijo, obravnava mišičje
  • angiologijo, obravnava obtočila
  • nevrologija, obravnava živčni sistem in čutila
  • endokriologija, obravnava žleze z notranjim izločanjem
  • koža
  • splanhnologija, obravnava drobovne organe:
    • respiratorni aparat - dihala
    • digestivni aparat - prebavila
    • uropoetski aparat - sečila
    • genitalni aparat – spolovila

·      

 

Telo je torej sestavljeno iz ogromno delčkov in boli lahko prav vsak od njih. Torej bolečin je mnogo, nastopajo skoraj pri vseh boleznih kot splošni simptom. Dejstvo pa je, da nismo ljudje enaki glede prenašanja bolečine. Razni faktorji naredijo, da je bolečina za neko osebo bolj moteča, huda: strah pred nekim posegom, slaba predhodna izkušnja, vzbujanje straha s strani drugih ljudi… Znano je, da obstaja povezava med možgani in živčnim sistemom ter imunskim sistemom. Tako nastanejo določene bolezni in bolečine, ki jih pravzaprav »pomagajo« ustvariti naša čustva, npr. jeza, žalost, razočaranje in druga negativna čustva so strup za telo. Sami vidimo, da nas bolj boli, če nismo umirjeni in sproščeni.

-

 

 

LESTVICA ZA MERJENJE BOLEČINE

 

-

Občutek bolečine je redko premo sorazmeren dražljaju; akutna bolečina je včasih proporcionalna obsegu poškodbe, vendar pa lahko na občutek vplivajo različni psihološki faktorji, kot so strah, vzgoja in kulturno ozadje posameznika in pomen situacije, v kateri nastopa bolečinski dražljaj, za določeno osebo. 

Ocenjevanje bolečine je pomembna pomoč pri diagnozi, izbiri terapije in pri oceni relativne učinkovitosti različnih terapij.

 

   

-

VREDNOTENJE LASTNOSTI IN INTENZIVNOSTI BOLEČINE

-
Pripomočki za merjenje bolečine vključujejo preproste enodimenzionalne lestvice ali večdimenzionalne vprašalnike. 
§ Najpreprostejša je besedna ocena bolečine (Verbal Rating Scale, VRS): bolnik opiše intenziteto z besedami kot so blaga, zmerna, huda bolečina.
§ Številčna ocenjevalna lestvica (Numeric Rating Scale, NRS): bolnik oceni jakost bolečine s številkami od 1 do 10.
§ Vizualna analogna lestvica (VAS): bolnik na 10 cm črti brez številčnih oznak označi jakost bolečine.
§ Lestvica obrazov: 6 do 8 sličic izrazov na obrazu ob občutku bolečine je uporabna pri majhnih otrocih.

Težava pri oceni bolečine je, da je njeno zaznavanje subjektivno, odvisno od posameznika. Pravimo, da imajo nekateri nizek, drugi pa visok prag bolečine. 

- 

KAKO NASTANE BOLEČINA

-

Različni dražljaji (npr. ureznine, udarci, zlomi kosti) povzročijo draženje receptorjev za bolečino, t.i. nociceptorji, ki so v koži in v nekaterih notranjih tkivih. Dražljaj se od teh receptorjev po živčnih vlaknih prenese v možgane. Takrat zaznamo bolečino. Zaznavajo se mehanski, toplotni ali kemični dražljaji.

Na mestu draženja se začnejo sproščati tudi lokalni vnetni dejavniki. To so molekule, ki dodatno dražijo nociceptorje. Pravimo, da se boleče mesto razboli. Nekateri dejavniki (npr. prostaglandini) sodelujejo tudi pri nastanku bolečine in vnetja.

-

NAMEN IN CILJ ZDRAVLJENJA BOLEČINE

-

Bolečina nas prisili, da se v hitrem življenjskem ritmu ustavimo, se poskušamo umakniti njenemu izvoru in ugotoviti, zakaj nas nekaj boli. S tem včasih preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb. Lahko bi torej rekli, da je bolečina celo koristna za naše zdravje, ker nas opozarja, da nekaj delamo narobe.

-

Cilj zdravljenja bolečine je bolečino preprečiti oziroma jo omejiti na še sprejemljivo. Neustrezno obravnavana bolečina povzroča nezmožnost opravljanja normalnih vsakodnevnih aktivnosti, nespečnost, depresijo in izgubo apetita, kar vse vodi k zmanjšanju kakovosti življenja. Nezdravljena bolečina lahko povzroči tahipnejo, tahikardijo, povečanje aktivnosti simpatikusa in oslabitev imunskega sistema posameznika. Cilji zdravljenja bolečine se razlikujejo glede na to, kaj je bolečino povzročilo. Končni cilj zdravljenja bolečine, odsotnost vseh bolečin, pa žal ni vedno dosegljiv.

-

KAJ LAHKO STORIMO SAMI?

-

Bolj malo, ker odpravljanje bolečine z močnimi analgetiki naredi več škode kot koristi, ker prikrije samo bolezen in njen potek.  Za nekaj časa odstrani bolečino, vendar bolezen poteka in se razvija naprej. Kot smo videli, je bolečina kot splošni simptom del klinične slike skoraj vsake bolezni, ki zdravniku veliko pove.  Cilj  je najti vzrok za bolečino in potem kavzalno zdraviti.

-

KDAJ MORAMO OBISKATI ZDRAVNIKA?

-

  • Če je bolečina huda,
  • če je akutna in traja več kot 10 dni,
  • če jo spremlja vročina, ki traja več kot 3 dni,
  • če ji ne moremo določiti vzroka nastanka ali če gre za visceralno bolečino.

 

Raziskava, objavljena v reviji PLOT Genetics, kaže, da so opravljeni DNK testi pokazali različne genske vzorce, na bolečine bolj občutljivi ljudje so imeli manjše spremembe v svoji DNK kot tisti, ki so za bolečine manj občutljivi. Strokovnjaki so prepričani, da bo raziskava koristila pri razvoju novih načinov zdravljenja kronične bolečine. Sedanje protibolečinske terapije niso popolnoma učinkovite, poleg tega imajo številne stranske učinke.

 

Dve tretjini ljudi s kronično bolečino ime težave z mobilnostjo, več kot polovica jih ponoči ne more spati. Veliko ljudi s kronično bolečino, ki traja več let, zapade v depresijo, kar 10 odstotkov jih je priznalo, da so že pomislili na samomor. Po tolikih letih, še vedno drži rek Hipokrata:

 

 

 

Branka Švajger, dr. med.

_____________________________

_____________________________

VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.

Neubergerjeva ulica 31

1000 Ljubljana

Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: 
info@vilazdravja.com

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 25. Jun 2019 at 09:20

1666 ogledov

Magnetno-resonančna stimulacija
Vita-Life R-SYSTEM SET sestoji iz:  - Krmilne enote vključno s priključki  - avtomatski program, voden glede na čas terapije v dnevu, notranja ura organov - 3 posebne programe terapij na čip-kartici  - Biofeedback senzor  - Aplikator za celo telo  - Lokalni aplikator-blazina  - Klinični priročnik-navodila za uporabo  Klik: Vila zdravja Prijeten vstop v poletje!

Mon, 18. Mar 2019 at 13:44

2022 ogledov

Pomladna ponudba za kakovostno življenje
Magnetno resonančna stimulacija Vita-life R-system: - Z RESONANČNIMI UČINKI NA CELICO STIMULIRA CELO TELO,  - OMOGOČI HITRO REHABILITACIJO PO POŠKODBI ALI PO OPERACIJI, - POMAGA PRI REGENERACIJI REKREATIVNIM IN VRHUNSKIM ŠPORTNIKOM, - AKTIVIRA SAMO-ZDRAVILNE MOČI, - IZBOLJŠA PREKRVAVITEV IN OSKRBO S KISIKOM, - OKREPI METABOLIZEM IN IMUNSKI SISTEM, - Z BLAŽENJEM BOLEČIN IMA POZITIVNE UČINKE NA ŽIVČNI SISTEM. Vita-life R-system uporabljajo v zdravstvenih domovih, zdraviliščih, fizioterapevtskih ambulantah in številni vrhunski športniki ter drugi posamezniki, ki želijo vrhunsko terapijo koristiti v svojem domu. Za podporo telesu - mladostnikov, starostnikov in vseh vmes.Več informacij: http://vilazdravja.com/vita-life/izdelki/r-system/prednosti/ Za koriščenje popustov nam pišite na info@vilazdravja.com ali nas pokličite v času uradnih ur na 01/23 555 30. Lahko nas tudi obiščete na naši (novi! :) ) lokaciji na Dunajski cesti 116 v Ljubljani. _________________Vila zdravjaDunajska cesta 1161000 Ljubljana

Tue, 20. Nov 2018 at 15:19

2021 ogledov

Za zdravo in energije polno življenje
Podpora in stimulacija celičnega metabolizma. Za zdravo in energije polno življenje. Terapija, ki jo predpisujejo fizioterapevti v zdravstvenih domovih in jo pri svoji regeneraciji uporabljajo vrhunski športniki. Več tukaj:  http://vilazdravja.com/ vita-life/izdelki/r-system/ prednosti/  Vila zdravja Dunajska cesta 116 vilazdravja.com Smo tudi na Facebooku in Instagramu ;) 

Thu, 18. Oct 2018 at 10:33

2150 ogledov

Preveri svoje zdravje in prihrani 30%
Preventivno odkrivanje začetkov razvoja bolezni z medicinsko termodiagnostiko    V mesecu boja proti raku na dojki nudimo 30% popust na vse preglede.  Popust velja za rezervacije, ki jih boste napravili v oktobru – tudi za termine v kasnejših mesecih. ALI VEŠ? Smo edini v Sloveniji z vrhunsko tehnično opremo za verodosojno medicinsko termodiagnostiko.  Najbližja klinika, ki ponuja podoben nivo storitev je šele na Nizozemskem.  Pri nas termograme pregleda zdravnica. Tehnična oprema (termokamera z opremo) mora biti najvišje kakovosti in zelo visoke ločljivosti in kot taka registrirana s strani regulatornih institucij za izvajanje medicinske termografije - v nasprotnem primeru so termogrami nerazločni in je analiza takšnih termogramov podvržena bolj ugibanju, kot pa resni analizi. Več informacij:01/23 555 30 info@vilazdravja.comhttp://vilazdravja.com/medicinska-termodiagnostika/pregledi-z-medicinsko-termokamero/

Wed, 26. Sep 2018 at 11:59

2146 ogledov

15. oktober - dan zdravih dojk
Prvi članek, ki je bil objavljen 4. februarja 2017 na svetovni dan boja proti raku, je skoraj v celoti govoril o smrtonosni te bolezni s stališča preživetja žensk in moških, ki so zboleli za rakom na dojki. Tokrat bi se navezala na drug datum, to je 15. oktober, dan zdravih dojk in pogledala z drugega stališča: kako zdravo živeti, da do te bolezni sploh ne bi prišlo. Združenje Europa Donna Slovenije se bo letos, že enajsto leto zapored, pridružilo aktivnostim ob 15. oktobru, ki jih spodbuja in usmerja Evropska zveza Europa Donna. Ta vsako leto opozarja na pomen zdravega načina življenja, ki je nepogrešljiv del ohranjanja vitalnosti telesa. Poleg genskih predispozicij smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Torej zavihajmo rokave in se lotimo dela. Vredno je, kot je vredno in dragoceno vsako življenje na tej zemeljski krogli. Ne moremo spremeniti trenutnega dejstva, da vsak dan nekje v Sloveniji vsaj tri ženske izvedo za diagnozo rak. Za to številko 'tri' stojijo resnične osebe, prijateljice, sestre, žene, mame, hčere, sodelavke. To je kruta resnica. PREGLEDOVANJE Vedeti pa moramo, da je rak dojke dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.  Tu nastopi odgovornost vsake posameznice: redno in pravilno pregledovanje je na prvem mestu pri odkrivanju sprememb na dojki. Z rednim samopregledovanjem je potrebno začeti že v mladosti, kajti samo tako bo ženska lahko dobro poznala svoji dojki in opazila ter ocenila najmanjšo spremembo na njih in poiskala ustrezno zdravniško pomoč.   PREHRANA                                               Kot vemo, osnove zdravega telesa vključujejo zdravo prehrano. Ni vseeno kaj vnašamo v organizem. Pozabimo industrijsko pripravljene obroke, ki so polni raznih konzervansov, aditivov, barvil in raje posezimo po sveži zelenjavi in sadju, po možnosti naši doma pridelani. Omejimo mastno meso in mesne izdelke, raje posezimo po nemastnemu mesu in ribah. Uživajmo zdrave maščobe, ki so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami in jih večinoma najdemo v rastlinskih oljih. Omejimo vnos sladkorja in namesto sladkarij raje posezimo po raznih oreščkih in semenih. Iz njih tudi v naravi vzklije nova rastlina, novo drevo - novo življenje. Torej vsebujejo vse, kar je potrebno in dobro za hranljivost organizma. Ta pa poleg hrane potrebuje tudi tekočino. Saj veste, edino tekočino, ki je vir narave in življenja. Brez dodanih sladkorjev in umetnih okusov. GIBANJE Drug pomemben dejavnik je ukvarjanje s športom.   Že vsakodnevni 30-minutni sprehod v naravi bo dovolj, da se razgibamo, pospešimo našo cirkulacijo, pošljemo kisik našim celicam, ki ga tako potrebujejo za svoje normalno delovanje, dobimo dovolj vitamina D. Še bolje bo seveda kakšna dodatna redna rekreativna dejavnost, ki nas veseli in sprosti. Izkoristimo čas in dejavnosti povežimo z druženjem z družino, otroki, prijatelji. To je tudi možnost ustvarjanja vezi v družini, ki v današnjem hitrem tempu, ko se družina sreča samo pri obrokih ali pa še to ne, izgublja svoj pomen povezanosti in komunikacije. ZANIMIVOST Nič ni novega, da ukvarjanje s športom navadno pomeni tudi bolj zdravo in daljše življenje. Zanimivo pa je, da za dolgo življenje ni ključnega pomena intenzivnost športne dejavnosti, ampak predvsem njen socialen vidik. V zdravstveni reviji Mayo Clinic Proceedings so ta mesec objavili rezultate raziskave, ki je zadevala vprašanje življenjske dobe. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je v 25-letni raziskavi sodelovalo 8500 zdravih Dancev v navezavi na njihove športne aktivnosti. Izkazalo se je, da so za dolgo življenje še posebej pozitiven faktor skupinski športi, bolj kot individualni. Eden izmed soavtorjev raziskave James O'Keefe je za New York Times je povedal, da je sicer "povečanje srčnega utripa pomembno za zdravje, a izgleda, da je prav tako pomemben tudi stik z drugimi ljudmi." Zato kar pokličite prijateljico ali prijatelja in rezervirajte termin za tenis ali skupni pohod! Stres je za mnoge postal redni spremljevalec od jutra, ko zazvoni budilka in nas vrže iz postelje, do večera, ko se izmučeni vračamo v mestnem cestnem vrvežu, ko smo opravili vse obveznosti, nakupe, pobrali otroke iz vrtcev, šol, nazaj domov. Potem si še sami otežimo celo situacijo, vzamemo v roke pametne telefone, sedemo pred računalnik, TV ekran, pojemo nekaj na hitro in na koncu se čudimo, zakaj se tako slabo počutimo, se redimo, smo brez moči. Ne znamo si organizirati časa, na koncu nam ga vedno zmanjka. Toda mogoče smo naš urnik napolnili s preveč dejavnostmi sami. Premislimo, ali jih res potrebujemo. Ne bi bilo bolje iti vsaj na kratek sprehod, peš ali s kolesom, sami ali z družino, pustiti vsa odložljiva dela, skrbi za naslednji dan. Mogoče je nepravilna organizacija tista, ki nam povzroča toliko stresa, da čez nekaj časa pregorimo. Takrat se ustavimo, vendar takrat so posledice za organizem že nastale. Koliko ljudi ima danes povišan krvni tlak, povišan holesterol, razne glavobole ali druge bolečine. In sedaj se zapre začarani krog. Da bi nam bilo bolje, vzamemo tableto ali dve, spijemo kavo z upanjem, da nas bo poživila, prižgemo cigareto in se usedemo pred TV ekran, da si odpočijemo noge. Mislimo, da se bomo umirili, odpočili. Napačno! Gibanje in beseda ''ne'', za stvari, ki niso bistvene, so tisto, ki nam bo pomagalo.    Razmislimo tudi o raznih tehnikah za sproščanje, kot so joga, avtogeni trening, progresivno mišično sproščanje, vizualizacija, vodena imaginacija, različne tehnike dihanja (npr. trebušno dihanje), ki nas bodo sprostile, napolnile z energijo in pomagale, da se organizem revitalizira. Lahko so te tehnike tudi čisto naše naravne osebne iznajdbe, karkoli, kar nam bo pomagalo začutiti naše telo.     Bistvo vsega pa je uravnoteženost. Tudi stres je do določene mere dober. Poznate izraz »beg ali boj«. Stres nas opozori na nekaj, kar bi nam sicer škodilo, da se pravočasno umaknemo ali drugače odreagiramo. Vendar, če ga je preveč in traja predolgo, nam poruši normalno delovanje organizma. Tudi maščobe v hrani potrebujemo, toda prave, zdrave maščobe in v pravi  količini. Predstavljajo energijo za telo in se uporabljajo za izgradnjo možganskih celic, živčnega sistema in hormonov, ter so ključna sestavina pri sestavi celične membrane. Pomembna je tudi za skladiščenje in absorpcijo vitaminov. Naučimo se poslušati, kaj nam sporoča telo. Organizem je zapleten »stroj«, sestavljen tako, da dobro deluje. Nič ne sme manjkati, ničesar ne sme biti preveč. Človek je tisti, ki s svojimi posegi ruši njegovo ravnovesje. Delajmo torej z našim telesom in ne proti njemu, telo tako ne bo omagalo predčasno, ampak nam bo preprosto omogočalo živeti življenje.   Branka Švajger, dr. med.

Mon, 16. Jul 2018 at 17:48

2456 ogledov

Sijaj, sijaj sončece
SIJAJ, SIJAJ SONČECE      Le kdo ne pozna te lepe slovenske ljudske pesmi? Da je sonce vir življenja na Zemlji, so vedeli že starodavni narodi, ki so skrbno spremljali njegovo gibanje in mu posvečali veličastne stavbe. V naših glavah je kljub temu postal sovražnik, pred katerim se skrivamo tako poleti kot pozimi. So sončni žarki, ki življenje na planetu ohranjajo že vse od njegovega obstoja, res tako nevarni, da se jih moramo izogibati za vsako ceno? Tako nove kot stare znanstvene raziskave razkrivajo to, na kar smo začeli pozabljati: da je primanjkljaj sončnih žarkov v enaki meri škodljiv za naše duševno in telesno zdravje kot njihov presežek.   SONCE IN ZDRAVJE      Nobenega dvoma ni, da je sonce zdravo. Ultravijoličasti žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez. Sončna svetloba je še posebno pomembna za nastajanje vitamina D, s pomočjo katerega lahko telo koristi kalcij v hrani in ga potrebuje za krepitev mišic in kosti. Sonce prek hormonskih žlez deluje tudi na dušo: sprošča, vzbuja dobro razpoloženje in veselje do ljubezni.      Če pa je izpostavljenosti soncu preveč, se organizem brani. Vsem opozorilom navkljub nas hrepenenje po soncu in toploti ter zagoreli polti vedno znova zapelje, da se žarkom nastavljamo predolgo. To, da koža porjavi, je pravzaprav njena obrambna reakcija. Kožni pigment melanin obda jedro kožnih celic, da bi jih zavaroval pred ultravijoličnimi žarki. Tudi znoj, ki ga koža v vročini izloča odbija sončne žarke. Kljub vsem kožnim obrambnim mehanizmom lahko človek prenese le določeno količino sončnih žarkov. Sonce je preprosto preveč zgoščena energija.      Če boste čas sončenja odmerjali pametno in kožo zaščitili s kremo za sončenje, boste porjaveli nekoliko bolj počasi, izognili pa se boste skrajno neprijetnim sončnim opeklinam.      Dokazano je, da sončni žarki pri preveliki izpostavljenosti koži ne denejo dobro, ker za zmeraj poškodujejo globlje kožne celice in pospešujejo staranje kože. Premočno sončenje je poleg drugih vzrokov tudi eden poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka.      Znani so pa pozitivni učinki vitamina D. Vemo, da vpliva na kalcifikacijo kosti in metabolizem kalcija. Pod vplivom svetlobe pa se samo en delček vitamina D na koži metabolizira v tako obliko, ki je nujno potrebna za organizem. Raziskave kažejo, da če se poleti le za 15 minut dnevno odpravimo na sprehod in tako izpostavljamo soncu, je to že dovolj za metabolizem vitamina D, ki je potreben za normalno delovanje našega telesa. Torej zdravega namenskega sončenja ni, pravijo dermatologi. Zavedati se moramo, da namerno sončenje (ležanje na plaži z namenom čim bolj porjaveti) ni enako aktivnemu življenju v naravi v sončnih dneh. Slednje je v smislu zdravega obnašanja na soncu zagotovo pomembno za naše zdravje.      Moramo biti v naravi in športno aktivni. Naša koža se je v milijonih let razvoja tako pripravila, da je že do neke mere pripravljena sprejeti zmerno količino sončnih žarkov, ki jih prenesemo brez hujših posledic. Problem je v tem, da ljudje v času življenja dobimo bistveno prevelik odmerek UV-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi. Ne smemo pozabiti, da smo pod vplivom UV‑žarkov leta in leta. Včasih prekomerno tudi zaradi poklica, ki ga opravljamo ure in ure na soncu (delo na polju, na morju, v gradbeništvu… ).      Vsakič, ko UV-žarki priletijo na našo kožo, na njej naredijo neznatno ali večjo poškodbo. Ti učinki se potem seštevajo. Poškodba pa se odrazi v nepravilnem delovanju celic. UV-žarki namreč pridejo v celico in poškodujejo nukleinske kisline, DNK in druge encime ter povzročijo proste radikale. Razlika med sončno opeklino in tem, ko naša koža le porjavi, je samo kvantitativna.      Če je poškodba na koži majhna, je s prostim očesom ne moremo zaznati.  Običajno šele čez dan ali dva vidimo obrambno reakcijo, ki se kaže s tvorbo pigmenta. Porjavimo. Če pa dobimo preveliko dozo UV-žarkov in je poškodba celic tako velika, da dobimo vnetje na koži, vidimo to kot rdečino, ki jo laično imenujemo sončna opeklina, strokovno pa dermatitis solaris. Če je bila doza sončnih žarkov tako velika, da je prišlo celo do smrti celic, to na koži vidimo kot mehurje, luščenje in kot hujšo obliko sončne opekline. Poškodbe so torej odvisne od odmerka UV-žarkov.      Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja kože in sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka. Poznamo več kot 30 tipov kožnih rakov, vsi pa niso povezani s soncem. Vemo, da je za določene vrste kožnega raka pomembno predvsem dolgoletno stalno izpostavljanje sončnim žarkom.  Predvsem melanom, najhujša oblika kožnega raka, je tista, ki je povezana s t. i. brutalnim sončenjem.  Še posebej, če smo to dozo sonca, predvsem opekline, dobili v zgodnjem otroštvu, nekje do 18. leta.   KAJ STORITI?      Vsi, ki se zavedajo nevarnosti sončnih žarkov, uporabljajo kreme za zaščito pred soncem, kadar gredo na morje ali v gore, vendar so pa kreme šele na tretjem mestu zaščite.      Prvo  je obnašanje, kar pomeni, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo soncu, ne sončimo se, ko je sonce najmočnejše in nikakor ne hodimo v solarije. Drugo so dobra zaščitna oblačila, pokrivala in očala. Novejše raziskave so pokazale, da je predvsem zaščita z oblačili tista, ki zmanjšuje pojavnost melanoma. Najboljša zaščita so oblačila z UV zaščitnim faktorjem, ki so v Avstraliji, ZDA in še marsikje drugje že skorajda zdravstvena zapoved. Sicer pa mnoga oblačila ne nudijo popolne zaščite pred soncem, predvsem lahkotna in prosojna poletna oblačila ne. Malo boljšo zaščito nudijo temna oblačila in bolj gosto tkana oblačila. Na tretjem mestu so pripravki za zaščito pred soncem. Nanašati jih moramo predvsem na mesta, ki jih drugače ne moremo zaščititi. To so na primer obraz, vrat, dekolte, hrbtišča rok ter vsa izpostavljena mestih, ko se poleti zunaj gibamo v kratkih hlačah in majicah brez rokavov. Naj bo sonce naš prijatelj, ne sovražnik! Branka Švajger, dr. med.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

Boli me