Specializirana anatomska programska oprema za medicinsko termografijo
Hipokrat, oče moderne medicine, je že stoletja nazaj spoznal: »V kolikor je na človeški koži prisotna razlika v temperaturi, obstaja možnost patološke anomalije«. Na telesa pacientov je nanašal tanke sloje blata, da bi lažje identificiral predele, kjer se blato najhitreje posuši.
Vila Zdravja
Zdravje in medicina

Četrtek, 7. julij 2016 ob 20:18

Odpri galerijo

Medicinska termografija

Specializirana anatomska programska oprema za medicinsko termografijo

Martin Möhrke, FAIM (Foundation for Alternative and Integrative Medicine) Evropski koordinator projektov

Hipokrat, oče moderne medicine, je že stoletja nazaj spoznal: »V kolikor je na človeški koži prisotna razlika v temperaturi, obstaja možnost patološke anomalije«. Na telesa pacientov je nanašal tanke sloje blata, da bi lažje identificiral predele, kjer se blato najhitreje posuši.

  

 Kako vidimo razlike v temperaturi?

Pregledi z infrardečo medicinsko termo kamero oziroma medicinska termografija temelji na meritvah temperature površine kože, ki je odvisna od krvnega obtoka v površinskih milimetrih kože. Ta krvni obtok pa je predmet zapletenih mehanizmov regulacije živčnega sistema in lokalnih faktorjev. Tako ni možno »videti« konkretnega stanja notranjih organov, temveč v večji meri patološke procese, kot na primer tumorje, vnetja, poškodbe tkiv itd. Ti globlji procesi sprožijo reakcije ožilja in živčevja, ki se, z vidika medicinske termografije, pokažejo v obliki različnih temperaturnih vzorcev (termogramov). 

Termogram pacienta z zmanjšanim delovanjem ščitnice (hipotirozo) in vnetjem vratne arterije

 

Termogram pacienta s klinično dokazano okvaro srca

Medicinska termografija se lahko na široko uporablja tako v primarni, kot tudi sekundarni zdravstveni skrbi. S pomočjo medicinske termografije, lahko zdravnik v primarni negi bolje in hitreje oceni stanje pacienta oziroma resnost pacientovih navedb, medtem ko lahko specialist s področja sekundarne zdravstvene nege, lažje identificira in razume procese in stanje organizma v sklopu svojega specialističnega področja.

Zgodovina medicinske termografije

Že Hipokrat je ugotovil, da je temperatura tumorja višja od temperature okoliških tkiv. 2 Prva termografska tehnična raziskovanja pa segajo že v leto 1952

Zgodnje študije so izvajali na način, da so predele kože ohladili in jih nato periodično slikali v fazi segrevanja. Ohlajanje so izvajali s hladno vodo ali ventilatorjem. Ta tehnika se imenuje dinamična infrardeča termografija. temelji na Raynaudovem fenomenu, kjer se segrevanje ohlajenega predela pri bolni osebi odvija počasneje in odraža drugačne karakteristike, kot pa pri zdravi osebi. 3

Zaradi dela pri slabi resoluciji in omejene temperaturne občutljivosti, seveda termografija ni imela možnosti priznanja s strani konvencionalne medicine. Vendar pa zahvaljujoč neprestanemu tehničnemu napredku termo kamer in (anatomske) programske opreme, vse več zdravnikov po celem svetu ugotavlja, da je medicinska termografija lahko neprecenljiv diagnostični postopek, ki se uporablja hkrati z konvencionalnimi metodami.

Obstaja veliko področij, na katerih lahko medicinska termografija zagotovi diagnostične informacije; revmatologija, dermatologija, ortopedija in obolenja ožilja so samo nekatera od njih. 4,5 Prav tako zagotavlja zanimive rezultate pri opeklinah6, ozeblinah in hladnih poškodbah7 ter raku8. Pri predoperativnih stanjih, predvsem na področju plastične kirurgije in transplantacije, pa je medicinska termografija že v klinični uporabi. 9,10,11

Medtem raziskave po vsem svetu dokazujejo, da je v smislu začetnih pomanjkljivosti, predvsem na področju občutljivosti in specifičnosti diagnosticiranja rakavih stanj, prišlo do občutnega napredka. 12,13

Intenzivne raziskave v zadnjem desetletju so prispevale k večji uporabi medicinske termografije, tako v človeški, kot tudi veterinarski medicini. 14,15 Tehnološki napredek je prispeval k bolj natančnim in zanesljivejšim kriterijem za interpretacijo medicinskih termogramov s strani izurjenih zdravnikov, kar je doprineslo k natančnejši diagnostiki. 1,16

 

Termogram s programsko opremo TotalVision™

 

Termogram s programsko opremo TotalVision™

V čem je medicinska termografija posebna?

»Unča preventive je vredna, kot funt zdravila« Benjamin Franklin

Po naravi ljudje sprejemajo nove informacije na podlagi obstoječih prepričanj. Ker je medicinska termografija unikatna metoda za spremljanje fizioloških sprememb v telesu, je zelo zanimivo diagnostično orodje. Kot vemo, je na splošno uveljavljeno diagnostično orodje radiološko slikanje, s katerim posamezniki pogosto primerjajo medicinsko termografijo. Vendar pa ti dve metodi nimata kaj veliko skupnega.

Obstajajo namreč tri zelo osnovne razlike:

⦁ Medicinska termografija je visoko občutljiva in ne tako specifična, medtem ko radiološko slikanje ni tako občutljivo, je pa veliko bolj specifično.

⦁ Medicinska termografija je najboljše orodje za spremljanje dinamičnih fizioloških sprememb, medtem ko radiološko slikanje lahko odkrije samo anatomske manifestacije, pogosto že v pozni fazi.

⦁ Medicinska termografija je neinvazivna metoda opazovanja na površini kože, medtem ko je radiološko slikanje invazivna, tvegana metoda za opazovanje določenih stanj v notranjosti telesa, ki povzroča sevanje.

Metaforično bi lahko razliko med tema metodama ponazorili z vprašanjema »Kaj DELAŠ?«, v nasprotju z »Kaj si NAREDIL?«

Medicinska termografija je tako občutljiva, da lahko zazna drobne dinamične temperaturne spremembe (0,05 0 C) na površini kože. Koža je človekovo centralno komunikacijsko središče za mrežo povezav med lastnimi telesnimi sistemi. Koža prikazuje informacije in programska oprema za medicinsko termografijo nam iz teh informacij lahko pove zgodbo, ki se ravnokar dogaja v telesu.

Torej je medicinska termografija tako visoko občutljiva, da lahko odgovori na vprašanje »Kaj DELAŠ?«, saj lahko določi in opazuje predel, na katerem se dogajanje odvija, kar je zelo dragoceno za zgodnjo oceno stanja, ni pa dovolj specifično za nadaljnjo diagnozo. Lahko pa nam ponudi dragocene podatke za nadaljnje, vodene in ciljane preiskave. Vse to je neprecenljivega pomena v primerih, ko je cilj preventiva, zdravje in dobro počutje..

Radiološko slikanje ni dovolj občutljivo za odkrivanje dinamičnih fizioloških sprememb, zato v splošnem lahko bolje odgovori na vprašanje »Kaj si NAREDIL?«. Radiološko slikanje lahko namreč odkrije bolezen šele v končni fazi, ko je že razvita oziroma se je izrazila v telesu. Ugotavlja kje je potrebno zdravljenje bolezni, kar je seveda bolj specifično, ni pa tako dobrodošlo in učinkovito, v kolikor si prizadevamo za preventivo.

Medicinska termografija je tudi bolj učinkovito orodje za spremljanje procesov zdravljenja.

 

Že ena stopinja razlike je pomembna. Termogram s programsko opremo TotalVision™

 

Termogram s programsko opremo TotalVision™

Literatura

1 Bronzino JD. Advances in medical imaging. The biomedical engineering handbook. Medical devices and systems. 3 Ed. Chapter 19 New York: CRC Press, 2006: 1-14

2 Lawson RN. Thermography: a new tool in the investigation of breast lesions. Can Serv In 1957, 8: 517-24

3 Pors-Nielsen S, Mercer JB. Dynamic thermography in finger vascular disease - a methodological study of arteriovenous anastomoses. Thermology International, 2010; 20: 93-9

4 Jiang LJ, Ng EY, AC Yeo et al. A perspective on medical infrared imaging. J Med Eng Technol 2005, 29: 257-67

5 Diakides NA, Bronzino JD. Thermal imaging in diseases of the skeletal and neuromuscular systems. Medical infrared imaging. Ka. 17th New York: CRC Press, 2007, 1-15

6 Kaiser M, Yafi A, Cinat M et al. Noninvasive assessment of burn wound severity overusing optical technology: a review of current and future Modalities. Burns 2011: 37: 377 - 86.

7 Imray C, Grieve A, Dhillon S et al. Cold damage to the Extremities: frostbite and non-freezing cold Injuries. Postgrad With J 2009: 85: 481-8

8 Kennedy DA, Lee T, Seely D. A comparative review of thermography as a breast cancer screening technique. Integr Cancer Ther 2009; 8: 9-16

9 De Weerd L, Weum S, Mercer JB. The value of dynamic infrared thermography (DIRT) in perforator selection and planning of free DIEP flaps. Ann Plast Surg 2009; 63: 274-9

10 De Weerd L, Mercer JB, Weum S. Dynamic infrared thermography. Clin Plast Surg 2011; 38: 277-92

11 Okada Y, Kawamata T, Kawashima A et al. Intraoperative application of thermography in extracranial-intracranial bypass surgery. Neurosurgery 2007, 60 (4 Suppl 2): ​​362-5

12 Feig SA, Shab GS, Schwartz GF et al. Thermography, mammography, and clinical examination in breast cancer screening. Review of 16,000 studies. Radiology 1977; 122: 123-7

13 Moskowitz M, Milbrath J, Gartside P et al. Lack of efficacy of thermography as a screening tool for minimal and stage I breast cancer. N Engl J Med 1976; 295: 249-52

14 Merla A, Romani GL. Functional infrared imaging in medicine: a quantitative diagnostic approach. Conf Proc IEEE Eng With Biol Soc 2006; 1: 224-7

15 Diakides NA, Bronzino JD. Use of infrared imaging in veterinary medicine. Medical infrared imaging. Chapter 21 New York: CRC Press, 2008: 1-21

16 Diakides NA, Bronzino JD. Physiology of thermal signals. Medical infrared imaging. Chap.20th New York: CRC Press, 2008: 1-20

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 25. Jun 2019 at 09:20

1557 ogledov

Magnetno-resonančna stimulacija
Vita-Life R-SYSTEM SET sestoji iz:  - Krmilne enote vključno s priključki  - avtomatski program, voden glede na čas terapije v dnevu, notranja ura organov - 3 posebne programe terapij na čip-kartici  - Biofeedback senzor  - Aplikator za celo telo  - Lokalni aplikator-blazina  - Klinični priročnik-navodila za uporabo  Klik: Vila zdravja Prijeten vstop v poletje!

Mon, 18. Mar 2019 at 13:44

1912 ogledov

Pomladna ponudba za kakovostno življenje
Magnetno resonančna stimulacija Vita-life R-system: - Z RESONANČNIMI UČINKI NA CELICO STIMULIRA CELO TELO,  - OMOGOČI HITRO REHABILITACIJO PO POŠKODBI ALI PO OPERACIJI, - POMAGA PRI REGENERACIJI REKREATIVNIM IN VRHUNSKIM ŠPORTNIKOM, - AKTIVIRA SAMO-ZDRAVILNE MOČI, - IZBOLJŠA PREKRVAVITEV IN OSKRBO S KISIKOM, - OKREPI METABOLIZEM IN IMUNSKI SISTEM, - Z BLAŽENJEM BOLEČIN IMA POZITIVNE UČINKE NA ŽIVČNI SISTEM. Vita-life R-system uporabljajo v zdravstvenih domovih, zdraviliščih, fizioterapevtskih ambulantah in številni vrhunski športniki ter drugi posamezniki, ki želijo vrhunsko terapijo koristiti v svojem domu. Za podporo telesu - mladostnikov, starostnikov in vseh vmes.Več informacij: http://vilazdravja.com/vita-life/izdelki/r-system/prednosti/ Za koriščenje popustov nam pišite na info@vilazdravja.com ali nas pokličite v času uradnih ur na 01/23 555 30. Lahko nas tudi obiščete na naši (novi! :) ) lokaciji na Dunajski cesti 116 v Ljubljani. _________________Vila zdravjaDunajska cesta 1161000 Ljubljana

Tue, 20. Nov 2018 at 15:19

1912 ogledov

Za zdravo in energije polno življenje
Podpora in stimulacija celičnega metabolizma. Za zdravo in energije polno življenje. Terapija, ki jo predpisujejo fizioterapevti v zdravstvenih domovih in jo pri svoji regeneraciji uporabljajo vrhunski športniki. Več tukaj:  http://vilazdravja.com/ vita-life/izdelki/r-system/ prednosti/  Vila zdravja Dunajska cesta 116 vilazdravja.com Smo tudi na Facebooku in Instagramu ;) 

Thu, 18. Oct 2018 at 10:33

2036 ogledov

Preveri svoje zdravje in prihrani 30%
Preventivno odkrivanje začetkov razvoja bolezni z medicinsko termodiagnostiko    V mesecu boja proti raku na dojki nudimo 30% popust na vse preglede.  Popust velja za rezervacije, ki jih boste napravili v oktobru – tudi za termine v kasnejših mesecih. ALI VEŠ? Smo edini v Sloveniji z vrhunsko tehnično opremo za verodosojno medicinsko termodiagnostiko.  Najbližja klinika, ki ponuja podoben nivo storitev je šele na Nizozemskem.  Pri nas termograme pregleda zdravnica. Tehnična oprema (termokamera z opremo) mora biti najvišje kakovosti in zelo visoke ločljivosti in kot taka registrirana s strani regulatornih institucij za izvajanje medicinske termografije - v nasprotnem primeru so termogrami nerazločni in je analiza takšnih termogramov podvržena bolj ugibanju, kot pa resni analizi. Več informacij:01/23 555 30 info@vilazdravja.comhttp://vilazdravja.com/medicinska-termodiagnostika/pregledi-z-medicinsko-termokamero/

Wed, 26. Sep 2018 at 11:59

2040 ogledov

15. oktober - dan zdravih dojk
Prvi članek, ki je bil objavljen 4. februarja 2017 na svetovni dan boja proti raku, je skoraj v celoti govoril o smrtonosni te bolezni s stališča preživetja žensk in moških, ki so zboleli za rakom na dojki. Tokrat bi se navezala na drug datum, to je 15. oktober, dan zdravih dojk in pogledala z drugega stališča: kako zdravo živeti, da do te bolezni sploh ne bi prišlo. Združenje Europa Donna Slovenije se bo letos, že enajsto leto zapored, pridružilo aktivnostim ob 15. oktobru, ki jih spodbuja in usmerja Evropska zveza Europa Donna. Ta vsako leto opozarja na pomen zdravega načina življenja, ki je nepogrešljiv del ohranjanja vitalnosti telesa. Poleg genskih predispozicij smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Torej zavihajmo rokave in se lotimo dela. Vredno je, kot je vredno in dragoceno vsako življenje na tej zemeljski krogli. Ne moremo spremeniti trenutnega dejstva, da vsak dan nekje v Sloveniji vsaj tri ženske izvedo za diagnozo rak. Za to številko 'tri' stojijo resnične osebe, prijateljice, sestre, žene, mame, hčere, sodelavke. To je kruta resnica. PREGLEDOVANJE Vedeti pa moramo, da je rak dojke dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.  Tu nastopi odgovornost vsake posameznice: redno in pravilno pregledovanje je na prvem mestu pri odkrivanju sprememb na dojki. Z rednim samopregledovanjem je potrebno začeti že v mladosti, kajti samo tako bo ženska lahko dobro poznala svoji dojki in opazila ter ocenila najmanjšo spremembo na njih in poiskala ustrezno zdravniško pomoč.   PREHRANA                                               Kot vemo, osnove zdravega telesa vključujejo zdravo prehrano. Ni vseeno kaj vnašamo v organizem. Pozabimo industrijsko pripravljene obroke, ki so polni raznih konzervansov, aditivov, barvil in raje posezimo po sveži zelenjavi in sadju, po možnosti naši doma pridelani. Omejimo mastno meso in mesne izdelke, raje posezimo po nemastnemu mesu in ribah. Uživajmo zdrave maščobe, ki so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami in jih večinoma najdemo v rastlinskih oljih. Omejimo vnos sladkorja in namesto sladkarij raje posezimo po raznih oreščkih in semenih. Iz njih tudi v naravi vzklije nova rastlina, novo drevo - novo življenje. Torej vsebujejo vse, kar je potrebno in dobro za hranljivost organizma. Ta pa poleg hrane potrebuje tudi tekočino. Saj veste, edino tekočino, ki je vir narave in življenja. Brez dodanih sladkorjev in umetnih okusov. GIBANJE Drug pomemben dejavnik je ukvarjanje s športom.   Že vsakodnevni 30-minutni sprehod v naravi bo dovolj, da se razgibamo, pospešimo našo cirkulacijo, pošljemo kisik našim celicam, ki ga tako potrebujejo za svoje normalno delovanje, dobimo dovolj vitamina D. Še bolje bo seveda kakšna dodatna redna rekreativna dejavnost, ki nas veseli in sprosti. Izkoristimo čas in dejavnosti povežimo z druženjem z družino, otroki, prijatelji. To je tudi možnost ustvarjanja vezi v družini, ki v današnjem hitrem tempu, ko se družina sreča samo pri obrokih ali pa še to ne, izgublja svoj pomen povezanosti in komunikacije. ZANIMIVOST Nič ni novega, da ukvarjanje s športom navadno pomeni tudi bolj zdravo in daljše življenje. Zanimivo pa je, da za dolgo življenje ni ključnega pomena intenzivnost športne dejavnosti, ampak predvsem njen socialen vidik. V zdravstveni reviji Mayo Clinic Proceedings so ta mesec objavili rezultate raziskave, ki je zadevala vprašanje življenjske dobe. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je v 25-letni raziskavi sodelovalo 8500 zdravih Dancev v navezavi na njihove športne aktivnosti. Izkazalo se je, da so za dolgo življenje še posebej pozitiven faktor skupinski športi, bolj kot individualni. Eden izmed soavtorjev raziskave James O'Keefe je za New York Times je povedal, da je sicer "povečanje srčnega utripa pomembno za zdravje, a izgleda, da je prav tako pomemben tudi stik z drugimi ljudmi." Zato kar pokličite prijateljico ali prijatelja in rezervirajte termin za tenis ali skupni pohod! Stres je za mnoge postal redni spremljevalec od jutra, ko zazvoni budilka in nas vrže iz postelje, do večera, ko se izmučeni vračamo v mestnem cestnem vrvežu, ko smo opravili vse obveznosti, nakupe, pobrali otroke iz vrtcev, šol, nazaj domov. Potem si še sami otežimo celo situacijo, vzamemo v roke pametne telefone, sedemo pred računalnik, TV ekran, pojemo nekaj na hitro in na koncu se čudimo, zakaj se tako slabo počutimo, se redimo, smo brez moči. Ne znamo si organizirati časa, na koncu nam ga vedno zmanjka. Toda mogoče smo naš urnik napolnili s preveč dejavnostmi sami. Premislimo, ali jih res potrebujemo. Ne bi bilo bolje iti vsaj na kratek sprehod, peš ali s kolesom, sami ali z družino, pustiti vsa odložljiva dela, skrbi za naslednji dan. Mogoče je nepravilna organizacija tista, ki nam povzroča toliko stresa, da čez nekaj časa pregorimo. Takrat se ustavimo, vendar takrat so posledice za organizem že nastale. Koliko ljudi ima danes povišan krvni tlak, povišan holesterol, razne glavobole ali druge bolečine. In sedaj se zapre začarani krog. Da bi nam bilo bolje, vzamemo tableto ali dve, spijemo kavo z upanjem, da nas bo poživila, prižgemo cigareto in se usedemo pred TV ekran, da si odpočijemo noge. Mislimo, da se bomo umirili, odpočili. Napačno! Gibanje in beseda ''ne'', za stvari, ki niso bistvene, so tisto, ki nam bo pomagalo.    Razmislimo tudi o raznih tehnikah za sproščanje, kot so joga, avtogeni trening, progresivno mišično sproščanje, vizualizacija, vodena imaginacija, različne tehnike dihanja (npr. trebušno dihanje), ki nas bodo sprostile, napolnile z energijo in pomagale, da se organizem revitalizira. Lahko so te tehnike tudi čisto naše naravne osebne iznajdbe, karkoli, kar nam bo pomagalo začutiti naše telo.     Bistvo vsega pa je uravnoteženost. Tudi stres je do določene mere dober. Poznate izraz »beg ali boj«. Stres nas opozori na nekaj, kar bi nam sicer škodilo, da se pravočasno umaknemo ali drugače odreagiramo. Vendar, če ga je preveč in traja predolgo, nam poruši normalno delovanje organizma. Tudi maščobe v hrani potrebujemo, toda prave, zdrave maščobe in v pravi  količini. Predstavljajo energijo za telo in se uporabljajo za izgradnjo možganskih celic, živčnega sistema in hormonov, ter so ključna sestavina pri sestavi celične membrane. Pomembna je tudi za skladiščenje in absorpcijo vitaminov. Naučimo se poslušati, kaj nam sporoča telo. Organizem je zapleten »stroj«, sestavljen tako, da dobro deluje. Nič ne sme manjkati, ničesar ne sme biti preveč. Človek je tisti, ki s svojimi posegi ruši njegovo ravnovesje. Delajmo torej z našim telesom in ne proti njemu, telo tako ne bo omagalo predčasno, ampak nam bo preprosto omogočalo živeti življenje.   Branka Švajger, dr. med.

Mon, 16. Jul 2018 at 17:48

2345 ogledov

Sijaj, sijaj sončece
SIJAJ, SIJAJ SONČECE      Le kdo ne pozna te lepe slovenske ljudske pesmi? Da je sonce vir življenja na Zemlji, so vedeli že starodavni narodi, ki so skrbno spremljali njegovo gibanje in mu posvečali veličastne stavbe. V naših glavah je kljub temu postal sovražnik, pred katerim se skrivamo tako poleti kot pozimi. So sončni žarki, ki življenje na planetu ohranjajo že vse od njegovega obstoja, res tako nevarni, da se jih moramo izogibati za vsako ceno? Tako nove kot stare znanstvene raziskave razkrivajo to, na kar smo začeli pozabljati: da je primanjkljaj sončnih žarkov v enaki meri škodljiv za naše duševno in telesno zdravje kot njihov presežek.   SONCE IN ZDRAVJE      Nobenega dvoma ni, da je sonce zdravo. Ultravijoličasti žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez. Sončna svetloba je še posebno pomembna za nastajanje vitamina D, s pomočjo katerega lahko telo koristi kalcij v hrani in ga potrebuje za krepitev mišic in kosti. Sonce prek hormonskih žlez deluje tudi na dušo: sprošča, vzbuja dobro razpoloženje in veselje do ljubezni.      Če pa je izpostavljenosti soncu preveč, se organizem brani. Vsem opozorilom navkljub nas hrepenenje po soncu in toploti ter zagoreli polti vedno znova zapelje, da se žarkom nastavljamo predolgo. To, da koža porjavi, je pravzaprav njena obrambna reakcija. Kožni pigment melanin obda jedro kožnih celic, da bi jih zavaroval pred ultravijoličnimi žarki. Tudi znoj, ki ga koža v vročini izloča odbija sončne žarke. Kljub vsem kožnim obrambnim mehanizmom lahko človek prenese le določeno količino sončnih žarkov. Sonce je preprosto preveč zgoščena energija.      Če boste čas sončenja odmerjali pametno in kožo zaščitili s kremo za sončenje, boste porjaveli nekoliko bolj počasi, izognili pa se boste skrajno neprijetnim sončnim opeklinam.      Dokazano je, da sončni žarki pri preveliki izpostavljenosti koži ne denejo dobro, ker za zmeraj poškodujejo globlje kožne celice in pospešujejo staranje kože. Premočno sončenje je poleg drugih vzrokov tudi eden poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka.      Znani so pa pozitivni učinki vitamina D. Vemo, da vpliva na kalcifikacijo kosti in metabolizem kalcija. Pod vplivom svetlobe pa se samo en delček vitamina D na koži metabolizira v tako obliko, ki je nujno potrebna za organizem. Raziskave kažejo, da če se poleti le za 15 minut dnevno odpravimo na sprehod in tako izpostavljamo soncu, je to že dovolj za metabolizem vitamina D, ki je potreben za normalno delovanje našega telesa. Torej zdravega namenskega sončenja ni, pravijo dermatologi. Zavedati se moramo, da namerno sončenje (ležanje na plaži z namenom čim bolj porjaveti) ni enako aktivnemu življenju v naravi v sončnih dneh. Slednje je v smislu zdravega obnašanja na soncu zagotovo pomembno za naše zdravje.      Moramo biti v naravi in športno aktivni. Naša koža se je v milijonih let razvoja tako pripravila, da je že do neke mere pripravljena sprejeti zmerno količino sončnih žarkov, ki jih prenesemo brez hujših posledic. Problem je v tem, da ljudje v času življenja dobimo bistveno prevelik odmerek UV-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi. Ne smemo pozabiti, da smo pod vplivom UV‑žarkov leta in leta. Včasih prekomerno tudi zaradi poklica, ki ga opravljamo ure in ure na soncu (delo na polju, na morju, v gradbeništvu… ).      Vsakič, ko UV-žarki priletijo na našo kožo, na njej naredijo neznatno ali večjo poškodbo. Ti učinki se potem seštevajo. Poškodba pa se odrazi v nepravilnem delovanju celic. UV-žarki namreč pridejo v celico in poškodujejo nukleinske kisline, DNK in druge encime ter povzročijo proste radikale. Razlika med sončno opeklino in tem, ko naša koža le porjavi, je samo kvantitativna.      Če je poškodba na koži majhna, je s prostim očesom ne moremo zaznati.  Običajno šele čez dan ali dva vidimo obrambno reakcijo, ki se kaže s tvorbo pigmenta. Porjavimo. Če pa dobimo preveliko dozo UV-žarkov in je poškodba celic tako velika, da dobimo vnetje na koži, vidimo to kot rdečino, ki jo laično imenujemo sončna opeklina, strokovno pa dermatitis solaris. Če je bila doza sončnih žarkov tako velika, da je prišlo celo do smrti celic, to na koži vidimo kot mehurje, luščenje in kot hujšo obliko sončne opekline. Poškodbe so torej odvisne od odmerka UV-žarkov.      Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja kože in sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka. Poznamo več kot 30 tipov kožnih rakov, vsi pa niso povezani s soncem. Vemo, da je za določene vrste kožnega raka pomembno predvsem dolgoletno stalno izpostavljanje sončnim žarkom.  Predvsem melanom, najhujša oblika kožnega raka, je tista, ki je povezana s t. i. brutalnim sončenjem.  Še posebej, če smo to dozo sonca, predvsem opekline, dobili v zgodnjem otroštvu, nekje do 18. leta.   KAJ STORITI?      Vsi, ki se zavedajo nevarnosti sončnih žarkov, uporabljajo kreme za zaščito pred soncem, kadar gredo na morje ali v gore, vendar so pa kreme šele na tretjem mestu zaščite.      Prvo  je obnašanje, kar pomeni, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo soncu, ne sončimo se, ko je sonce najmočnejše in nikakor ne hodimo v solarije. Drugo so dobra zaščitna oblačila, pokrivala in očala. Novejše raziskave so pokazale, da je predvsem zaščita z oblačili tista, ki zmanjšuje pojavnost melanoma. Najboljša zaščita so oblačila z UV zaščitnim faktorjem, ki so v Avstraliji, ZDA in še marsikje drugje že skorajda zdravstvena zapoved. Sicer pa mnoga oblačila ne nudijo popolne zaščite pred soncem, predvsem lahkotna in prosojna poletna oblačila ne. Malo boljšo zaščito nudijo temna oblačila in bolj gosto tkana oblačila. Na tretjem mestu so pripravki za zaščito pred soncem. Nanašati jih moramo predvsem na mesta, ki jih drugače ne moremo zaščititi. To so na primer obraz, vrat, dekolte, hrbtišča rok ter vsa izpostavljena mestih, ko se poleti zunaj gibamo v kratkih hlačah in majicah brez rokavov. Naj bo sonce naš prijatelj, ne sovražnik! Branka Švajger, dr. med.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

Specializirana anatomska programska oprema za medicinsko termografijo